Četrtek, 10. 10. 2019, 14.54
5 let, 1 mesec
Od spornih kandidatov padla samo Francozinja: "To, kar smo videli na zaslišanjih, je velik korak nazaj"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,28
8
Kakšno popotnico obtožbe na račun komisarskih kandidatov predstavljajo za novo Evropsko komisijo vod vodstvom Ursule von der Leyen?
Kljub obtožbam, ki letijo na komisarske kandidate, je Francozinja Sylvie Goulard edina od spornih kandidatov v ekipi Ursule von der Leyen, ki je na zaslišanju v Evropskem parlamentu dobila negativno oceno. Poljak Janusz Wojchiechowski, ki se je prav tako znašel v preiskavi Olafa, je v torek uspešno prestal dodatno zaslišanje. Kljub očitkom o kopičenju premoženja nepojasnjenega izvora je pozitivno oceno dobila Hrvatica Dubravka Šuica, preiskavo proti Belgijcu Didierju Reyndersu pa so v njegovi domovini ustavili tik pred zaslišanjem kandidata. Kakšno popotnico to v očeh navadnih državljanov predstavlja za novo Evropsko komisijo?
V Evropskem parlamentu so po zadnjih informacijah pozitivno ocenili 23 od 24 zaslišanih kandidatov za komisarje, med njimi tudi slovenskega kandidata za komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča. Francozinja Sylvie Goulard, ki ji je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zaupala resor za notranji trg, je po neuradnih informacijah na današnjem dodatnem zaslišanju dobila negativno oceno.
Francozinja in Poljak pod drobnogledom preiskovalcev Olafa
Goulardova je ena od dveh komisarskih kandidatov, ki ju preiskuje Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf). Francozinji, ki se je pod lupo preiskovalcev znašla tudi v svoji domovini, očitajo, da naj bi kot evropska poslanka zlorabila sredstva in fiktivno zaposlila asistente. Sporni naj bi bili tudi njeni visoki honorarji, ki jih je kot evroposlanka prejela od ameriškega inštituta Berggruen.
Pristojni odbor Evropskega parlamenta je po neuradnih informacijah francoski kandidatki za komisarko za notranji trg Sylvie Goulard dal negativno oceno.
Olaf medtem preiskuje tudi poljskega kandidata za komisarja za kmetijstvo Janusza Wojciechowskega. Poljaku očitajo, da je kot evropski poslanec deset let goljufal pri povračilu potnih stroškov. Ker preiskava še poteka, so v Olafu skopi z informacijami glede očitkov na račun poljskega kandidata. Wojciechowski na prvem zaslišanju pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta ni dobil zelene luči, vendar pa je v torek nato uspešno prestal dodatno ustno zaslišanje.
Nepojasnjeno premoženje Hrvatice, obtožbe na račun Belgijca
Zaradi obtožb o kopičenju premoženja nepojasnjenega izvora se je morala na zaslišanju braniti hrvaška kandidatka za komisarko za demokracijo Dubravka Šuica. Nekdanja županja Dubrovnika in nekdanja dolgoletna poslanka v hrvaškem saboru naj bi v času svoje politične kariere na svojem bančnem računu zbrala več kot pet milijonov evrov premoženja.
Nova podpredsednica Evropske komisije za demokracijo Dubravka Šuica naj bi v času svoje dolgoletne politične kariere na Hrvaškem na svojem bančnem računu zbrala več kot pet milijonov evrov premoženja.
Hrvatica je vseskozi zatrjevala, da je vse njeno premoženje pridobljeno transparentno, vendar pa izvora svojega premoženja ni hotela javno pojasniti. Kljub vsem očitkom je Šuica uspešno prestala zaslišanje, Hrvaška pa je v novi sestavi komisije dobila podpredsedniško mesto.
Pred očitki o pranju denarja in korupciji se je moral pred zaslišanjem braniti tudi Belgijec Didier Reynders, ki je dobil pozitivno oceno za vodenje resorja za pravosodje. Belgijski preiskovalci so sicer tik pred njegovim zaslišanjem sporočili, da so preiskavo proti Reyndersu zaradi domnevne goljufije pri gradnji belgijskega veleposlaništva v Demokratični republiki Kongo in najemu prostorov za policijski štab ustavili, ker niso ugotovili kršitev.
Sporna donacija Romunke, Madžar v očitnem konfliktu interesov
Zaradi navzkrižja interesov je Odbor za pravne zadeve Evropskega parlamenta že pred zaslišanji zavrnil romunsko kandidatko za vodenje resorja za promet Rovano Plumb in madžarskega komisarskega kandidata za širitev Laszla Trocsanyija. Točni razlogi za zavrnitev obeh kandidatov niso znani. Plumbova sicer po poročanju portala Politico v izjavi o finančnih interesih, ki jo je predložila ob kandidaturi, ni navedla dveh posojil v višini skoraj milijona evrov.
Odbor je še posebej pregledal donacijo v višini 170 tisoč evrov, ki jo je kandidatka prek posojila, ki ga je pridobila od "fizične osebe, zaposlene na področju turizma", darovala svoji socialdemokratski stranki (PSD). Plumbovo je sicer v Romuniji hotela preiskovati tudi tamkajšnja protikorupcijska komisija, vendar je spodnji dom parlamenta zavrnil zahtevo za preiskavo. Kandidatka za komisarko naj bi bila vpletena v sporen nakup otoka na reki Donavi, ki je bil pred tem v lasti države.
Nekdanji madžarski pravosodni minister Trocsanyi je rdečo luč odbora po poročanju Politica dobil zaradi povezav med odvetniško pisarno, ki jo je ustanovil leta 1991, in delom, ki ga je ta opravila za madžarsko vlado. Odbor za pravne zadeve je pod drobnogled vzel tudi njegove domnevne povezave z Rusijo. Trocsanyi je namreč kot madžarski pravosodni minister zavrnil zahtevo ZDA za izročitev domnevnih ruskih trgovcev z orožjem, osumljence pa je nato izročil Rusiji.
"To, kar smo videli na zaslišanjih, je velik korak nazaj"
Glede na to, da so zaslišanja v Evropskem parlamentu uspešno prestali tudi kandidati, ki so se znašli pod plazom hudih obtožb o finančnih goljufijah, se postavlja vprašanje, kakšno popotnico to predstavlja za delo nove komisije. Politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da zagotovo ne pozitivne, ob tem pa opozarja, da Evropski parlament ni opravil svoje vloge, ki jo ima znotraj EU.
"Parlament bi v tem primeru vendarle moral opraviti vlogo resničnega nadzornika. V parlamentarni demokraciji to lahko uspe samo, če glavne stranke ne delujejo pretirano povezovalno, temveč si skačejo v zelje, posledica tega spopada pa so vedno višji standardi. To, kar smo videli na zaslišanjih komisarjev, je velik korak nazaj," ocenjuje Lisjak Gabrijelčič.
To, kar smo videli na zaslišanju komisarjev, je velik korak nazaj," ocenjuje politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič.
Kot poudarja, so socialisti (S&D), liberalci (Renew) in ljudska stranka (EPP), ki predstavljajo tri največje politične sile v Evropskem parlamentu, strnili svoje vrste in kandidatom iz svojih strank omogočili, da so se relativno gladko prebili do pozicij v novi komisiji: "Brez razpok v sistemu so gladko spustili skozi sito večino kandidatov za komisijo, ki so prihajali iz teh treh velikih strank."
Krivdo za to politični analitik pripisuje tudi reakciji na populistično nevarnost: "Evropski establišment v najširšem pomenu besede je strnil svoje vrste, zato je bilo znotraj tega mnogo manj odkritega soočenja mnenj, za to pa nič manj oziroma toliko več zakulisnega kupčkanja in sklepanja poslov. To je zagotovo korak nazaj za preglednost in demokracijo, zlasti ker je to tako eklatantno v nasprotju s tem, kar so govorili pred evropskimi volitvami."
Lisjak Gabrijelčič: Evropski parlament ni opravil naloge, ki jo v sistemu ima
Takrat smo bili po njegovih besedah soočeni z "neslano maškarado", v smislu, da so evropske volitve primerljive oziroma analogne državnim volitvam. "Zdaj se je pokazalo, da temu ni tako, ampak to je povsem nepotrebno. Evropske institucije še dolgo ne bodo demokratične, ker se demokracija v EU odvija predvsem na ravni nacionalnih držav. Ima pa EU znotraj svojega institucionalnega sistema vendarle neke demokratične varovalke, zato je toliko pomembnejše, da vsaj te opravljajo svojo nalogo, kot jo po svojem lastnem poslanstvu morajo," ocenjuje Lisjak Gabrijelčič.
Po njegovem mnenju je "zlizanost" establišmenta treh največjih strank v Evropskem parlamentu s širšim evropskim establišmentom zelo problematična. "Evropski parlament ni opravil tiste vloge, ki jo v sistemu ima, to pa je še toliko bolj problematično, ker je ta vloga majhna. Kar bi lahko Evropski parlament naredil, je, da bi vsi kandidati za komisarje imeli takšna zaslišanja, kot jih imajo kandidati za ministre v nacionalnih parlamentih. Tam se opozicija z vsem arzenalom, ki ga ima na voljo, trudi, da stvar za kandidate ni prijetna. V Evropskem parlamentu pa je bila ta stvar za kandidate dokaj prijetna," še meni politični analitik.
8