Torek, 8. 10. 2019, 15.13
5 let, 2 meseca
Poljak opravil popravni izpit, pozitivni oceni tudi Špancu in Švedinji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
V Evropskem parlamentu so bili v finalu prvega kroga zaslišanj kandidatov za evropske komisarje danes na vrsti kandidati za tri izvršne podpredsednike – Nizozemec Frans Timmermans, Latvijec Valdis Dombrovskis in Danka Margrethe Vestager, ki je po neuradnih informacijah že dobila pozitivno oceno odbora.
Poljak Janusz Wojciechowski je opravljal ustni popravni izpit in ga po neuradnih informacijah tudi opravil. Pozitivni oceni sta dobila tudi Španec Josep Borrell, ki so ga evropski poslanci zaslišali v ponedeljek, in Švedinja Ylva Johansson po proučitvi njenih pisnih odgovorov na dodatna pisna vprašanja.
Poslanci dokončno zavrnili Madžara in Romunko
Pristojni odbori so tako po neuradnih informacijah doslej pozitivno ocenili 21 od 24 že zaslišanih kandidatov, med njimi tudi slovenskega kandidata Janeza Lenarčiča. Na oceno še čakata Valdis Dombrovskis in Frans Timmermans. Glede Francozinje Sylvie Goulard, ki se na prvem zaslišanju ni dobro odrezala in je dobila dodatna pisna vprašanja, pa naj bi bilo v sredo zjutraj jasno, ali bo morala na dodatno zaslišanje.
Že pred zaslišanji so evropski poslanci zaradi navzkrižja interesov dokončno zavrnili Madžara Laszla Trocsanyija in Romunko Rovano Plumb. Nova kandidata uradno še nista potrjena, zato tudi niso znane podrobnosti glede njunih zaslišanj.
Madžarko so poslanci zavrnili.
Nizozemec Timmermans, kandidat za izvršnega podpredsednika Evropske komisije, odgovoren za Evropski zeleni dogovor, je danes na zaslišanju v Evropskem parlamentu napovedal, da bo v prvih stotih dneh na položaju predlagal okoljsko zakonodajo, s katero bo cilj doseči ogljično nevtralnost EU do leta 2050.
Ob tem želi tudi takoj zastaviti ambicioznejše cilje za obdobje do leta 2030. "Oblikoval bom zakonodajni predlog, ki nam bo pomagal zmanjšati emisije za najmanj 50 odstotkov ali celo 55 odstotkov," je dejal. Trenuten cilj je zmanjšanje emisij za 40 odstotkov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Glede podrobnosti o okoljski zakonodaji na vprašanja evroposlancev ni želel podrobneje odgovarjati, je pa dejal, da v njem ne bo samo opredelil ciljev do leta 2050, ampak tudi potrebne vmesne korake, da jih bodo dosegli, poroča Politico na svoji spletni strani.
Evropska unija za etičnost umetne inteligence
V uvodnem nagovoru je živo opisoval, kaj naj bi Evropski zeleni dogovor prinesel državljanom EU. "Začnimo množičen projekt pogozdovanja po Evropi. Obnovimo svoje gozdove in ustvarimo nove zelene površine v svojih mestih. Naj bo to evropski načrt, tako da ga bomo pravilno izvedli, po vsej celini, in tako da bo vsako mesto, vsaka regija lahko delila najboljše in najuspešnejše prakse," je poudaril.
Kandidatka za izvršno podpredsednico Evropske komisije za digitalne teme in komisarko za konkurenco Margrethe Vestager je napovedala konkretne ukrepe na področjih razvoja umetne inteligence in digitalnega davka. EU želi pri digitalnem davku doseči globalni dogovor, a če to ne bo uspelo do konca leta 2020, "bomo ukrepali sami", je poudarila pred parlamentarnima odboroma za industrijo, raziskave in energijo ter za zaščito potrošnikov.
Napovedala je, da bo v prvih stotih dneh na položaju podpredsednice za digitalne teme pripravila pravila na področju razvoja umetne inteligence. "Potrebujemo pravila, ki bodo zagotovila, da bo umetna inteligenca etična," je poudarila. "Umetna inteligenca, ki jo želite, mora služiti ljudem," je povedala.
Spregovorila je tudi o zbiranju podatkov s strani podjetij. "Zbiranje, shranjevanje in uporabo podatkov s strani podjetij moramo regulirati tako, da bo to koristilo družbi," je poudarila. Evropo želi "opremiti za digitalno dobo", je še pojasnila Danka, ki že v odhajajoči Evropski komisiji bdi nad resorjem za konkurenco.
Na področju konkurenčnosti želi uveljaviti zakonodajo, "ki bo enakovredno zavezana neodvisnosti in nepristranskosti". O tem se ni mogoče pogajati. Se pa zaveda, da je treba pravila prilagoditi tako, da bodo ustrezala svetu, ki se hitro spreminja.
Latvijec želi okrepiti težo evrske valute
Latvijec Dombrovskis, kandidat za izvršnega podpredsednika, odgovornega za gospodarstvo, in obenem komisarja za finančne storitve, se je na zaslišanju pred Odboroma Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve ter za zaposlovanje zavzel za okrepitev gospodarske suverenosti Evropske unije.
Svet namreč postaja vse bolj negotov in multipolaren, konfrontacije in trgovinske napetosti pa se krepijo. "To že negativno vpliva na razvoj svetovnega gospodarstva," je dejal. Še dodatno škodo bi lahko po njegovih besedah povzročil brexit brez dogovora.
Kot je še dodal, želi gospodarstvo oblikovati tako, da bo delovalo za vse ljudi. Zagotoviti želi tudi, da bosta industrija in gospodarstvo sledila zelenim in digitalnim spremembam. Želi, da bi bila do leta 2025 polovica investicij Evropske investicijske banke namenjena podnebju.
Ob tem želi 48-letnik, ki trenutno zaseda položaj podpredsednika komisije za evro in socialni dialog, utrditi monetarno Unijo ter okrepiti težo evra kot mednarodne valute in vlogo EU kot globalnega igralca. Prizadeval si bo tudi za reformo Evropskega mehanizma za stabilizacijo (ESM) ter izgradnjo bančne unije in kapitalske unije, je še napovedal.
