Več tisoč ruskim reševalcem, ki odstranjuje posledice meteorita, dlje časa ni uspelo najti nobenih kamnitih delcev, zato so se že razplamtele različne teorije o skrivnem orožju in božjem delovanju.
V jezeru v bližini mesta Čeljabinsk, kjer je meteorit v ledu pustil več metrov veliko luknjo, so potapljači poskušali najti kakšne materialne dokaze, vendar jim to do najprej ni uspelo. Reševalne ekipe so potrdile, da jim je uspelo sprva najti samo manjše, do en centimeter velike predmete, ki bi lahko bili del padlega meteorita, vendar nič večjega. Odsotnost materialnih dokazov je nato podžgala številne teorije zarote o tem, kaj so resnični vzroki ognjene krogle in sunka, ki ga je bilo deležno mesto, ki sicer gosti več objektov ruske vojaške industrije, poroča The Telegraph.
Znanstveniki zdaj vendarle našli ostanke meteorita
Zdaj pa so znanstveniki ruske akademije znanosti sporočili, da so kemični testi nekaj kamnin, ki so jih našli na obali jezera, pokazali, da izvirajo iz vesolja. To je za rusko tiskovno agencijo potrdil član ruske akademije znanosti Viktor Grohovski. Njegova Zvezna uralska univerza pa je objavila še, da "meteorit spada v razred običajnih hondritov". Hondrit je sicer kamnit meteorit, ki se ni spremenil s taljenjem ali razslojevanjem matičnega telesa, iz katerega je nastal, piše v spletni enciklopediji Wikipedia.
Kot je še pojasnil Grohovski, je bil meteorit sestavljen iz železa v kovinski obliki ter krizolita in sulfitov. Železo predstavlja okoli deset odstotkov sestave meteorita, ki ga bodo, kot so napovedali na univerzi, "najverjetneje imenovali meteorit Čebarkul". Grohovski je prepričan, da obstaja tudi večji del meteorita, ki naj bi padel prav v jezero Čebarkul. Oblasti so območje okoli jezera zaprle in ne pustijo, da bi pri iskanju sodelovali tudi neodvisni raziskovalci.
Teoretiki zarote
Vendar to teoretikov zarote bržkone ne bo ustavilo. Vodja nacionalistov Vladimir Žirinovski je tako moskovskim novinarjem povedal, da se za vsem skupaj skrivajo Američani in da niti ni šlo za meteorit, temveč za novo obliko orožja, ki so ga v Rusiji preizkusili Američani. Duhovnik, ki deluje v bližini mesta, kjer je padel meteorit, pa je prepričan, da je šlo za božje dejanje. Ruska družbena omrežja so zdaj preplavljena z različnimi razlagami o tem, kaj se je v resnici zgodilo. Tudi lokalna borka za človekove pravice Oksana Trufanova pravi, da bi lažje verjela, da je šlo pri vsem skupaj za nekakšen vojaški poskus.
Lokalni uradnik ministrstva za energetiko pa na vse tovrstne špekulacije odgovarja, da gre za čiste neumnosti. Prebivalci Čeljabinska, industrijskega mesta, ki leži kakšnih 1.500 kilometrov vzhodno od Moskve, so ob padcu meteorita slišali eksplozijo, videli močno svetlobo, nato pa čutili še močan sunek, ki je razbil okna in poškodoval zidove in streho tovarne cinka. Meteorit je po atmosferi drvel s hitrostjo 30 kilometrov na sekundo, navaja ruska vesoljska agencija Roscosmos, za seboj pa je puščal belo sled, ki je bila vidna do 200 kilometrov stran.
Po ocenah ameriške vesoljske agencije Nasa je metorit, ko je vstopil v Zemljino atmosfero, meril okrog 16 metrov in bil težak okrog deset tisoč ton. Več kilometrov nad zemljo je eksplodiral z močjo 500 kiloton energije, kar je kar 30-krat večja moč, kot je bila tista jedrske bombe, odvržene na koncu druge svetovne vojne na japonsko mesto Hirošima. "Takšen dogodek se, po našem prepričanju, v povprečju zgodi na vsakih sto let," pojasnjuje Paul Chodas iz Nase.
Guverner pokrajine, kjer leži mesto Čeljabinsk, je v izjavi za medije povedal, da je meteorit povzročil za okrog 25 milijonov evrov škode. Življenje v mestu se je že do nedelje vrnilo v stare tirnice, čeprav 50 ljudi še vedno ostaja v zdravniški oskrbi. Pomoč je moralo poiskati 1.200 ljudi, ki so bili ranjeni predvsem zaradi razbitih oken in letečih koščkov stekla. Nastalo škodo je bilo treba zelo hitro popraviti, saj se čez noč temperature v mestu spustijo tudi do –20 stopinj Celzija.
Minister za izredne razmere Vladimir Pučkov je na napotilo predsednika Vladimirja Putina že obiskal prizadeto območje in je zdaj pod velikim pritiskom, da čim hitreje odpravi nastalo škodo. Ministrstvo je bilo v preteklosti, predvsem v času lanskih poplav in gozdnih požarov v letu 2010, namreč že deležno ostrih kritik zaradi prepočasnega odziva, še navaja The Telegraph.