Četrtek, 10. 2. 2022, 22.01
2 leti, 8 mesecev
Novo odkritje: neandertalci niso bili brutalno izkoreninjeni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,64
12
Nove najdbe fosilov rušijo prepričanje, da je moderni človek izrinil neandertalca kmalu po tem, ko je prišel iz Afrike. Odkritje otroškega zoba in kamnitega orodja v južni Franciji naj bi nakazovalo na to, da je bil Homo Sapiens v zahodni Evropi že pred 54 tisoč leti. To je nekaj tisoč let prej, kot so sprva domnevali, kar bi lahko pomenilo, da sta ti dve vrsti dalj časa sobivali.
Najdbe je v jami Grotte Mandrin v dolini reke Rone našla ekipa pod vodstvom profesorja Ludovica Slimaka z univerze v Toulousu. Tudi sam je bil presenečen, ko so ugotovili, da gre za dokaze o zgodnjem modernem človeškem naselju.
"Zdaj lahko dokažemo, da je Homo Sapiens v zahodno Evropo prišel 12 tisoč let prej, kot smo sprva mislili, in to populacijo so nato nadomestile druge neandertalske populacije. To spreminja vse naše knjige in vedenje o zgodovini," je dejal. Raziskava je bila objavljena v reviji Science Advances.
Neanderthal extinction not caused by brutal wipe out https://t.co/k0jNjnhwMf
— BBC News (World) (@BBCWorld) February 10, 2022
Neandertalci v Evropi že pred 400 tisoč leti
V Evropi so se neandertalci pojavili že pred 400 tisoč leti. Trenutna teorija zagovarja dejstvo, da so izumrli pred 40 tisoč leti, kmalu po tem, ko je iz Afrike prišel Homo Sapiens. A nova odkritja kažejo na to, da je naša vrsta v Evropo prišla že prej in da sta tako vrsti sobivali več kot deset tisoč let, preden je neandertalec izumrl.
Po mnenju profesorja Chrisa Stringerja iz prirodoslovnega muzeja v Londonu nova odkritja izpodrivajo trenutno prepričanje, da je naša vrsta kmalu po prihodu izrinila neandertalce. "Nismo jih izpodrinili kar čez noč," je Stinger dejal za BBC. "Na nekaterih območjih so bili v prednosti neandertalci, na drugih pa sodobni ljudje, zato je bilo stanje uravnoteženo," je dodal.
Arheologi so na najdišču našli več fosilnih ostankov v plasteh. Globlje ko so izkopali plasti, dlje v preteklost so lahko videli. Najgloblje plasti so pokazale ostanke neandertalcev, ki so na območju živeli pred 20 tisoč leti. Na veliko začudenje so našli tudi otroški zob sodobnega človeka, ki sega v obdobje pred 54 tisoč leti, poleg tega pa tudi kamnito orodje, ki je bilo narejeno tako, da ga ni mogoče povezati z neandertalci.
Območje zapustili, a se kasneje vrnili
Dokazi kažejo na to, da so ti ljudje na tem kraju živeli okrog dva tisoč let, preden so ga zapustili. Območje so zatem znova naselili neandertalci, ki so na območju živeli nekaj tisoč let, preden je prostor spet zasedel sodobni človek.
Nekateri raziskovalci predvidevajo, da so nekatere manjše najdbe konice puščic, in če se bo to potrdilo, bo to veliko odkritje, saj bi to pomenilo, da so sodobni ljudje uporabljali naprednejše orožje, loke in puščice ter tako pred 54 tisoč leti premagali neandertalce. A če se je to zgodilo, to ni imelo dolgoročnega vpliva, saj so se neandertalci vrnili na to območje.
Kaj je prava prednost sodobnega človeka, še ni znano
Znanstveniki imajo več idej, kaj je bila v resnici prednost sodobnega človeka, morda je to zmožnost ustvarjanja umetnosti, jezik ali pa zgolj bolj razviti možgani. Profesor Stinger verjame, da je bila naša vrsta bolj organizirana.
Odkritje iz leta 2010 podpira prepričanje, da smo z neandertalci sobivali dalj časa. To bi pomenilo, da imajo sodobni ljudje tudi nekaj neandertalskega DNK. Kot pravi profesor Stringer, sta se v tem primeru ti dve vrsti križali.
"Ne moremo vedeti, ali je šlo za odnose s privolitvijo. Lahko bi šlo za napad na ulovljene ženske iz drugih skupin. Lahko bi šlo tudi za posvojitve zapuščenih ali izgubljenih neandertalskih dojenčkov, ki so osiroteli," je dejal in dodal, da je vse to mogoče. "Ne znamo še sestaviti celotne zgodbe, toda z več podatki, z več DNK in več odkritji se bomo približali resnici o tem, kaj se je v resnici zgodilo ob koncu neandertalske dobe," je sklenil Stinger.
12