Torek, 22. 10. 2024, 11.00
3 dni, 14 ur
Nova sumljiva smrt v Rusiji: skozi okno je padel vplivni poslovnež
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,63
Mihail Rogačev je bil med letoma 1996 in 2007 eden od vodilnih članov nekdanjega ruskega naftnega giganta Jukos, nekoč največjega naftnega podjetja v Rusiji. Med drugim je bil tudi eden od podpredsednikov podjetja.
Pretekli konec tedna so pred vhodom v stanovanjsko poslopje v enem od bogatejših predelov Moskve mrtvega našli 64-letnega Mihaila Rogačeva, nekdanjega podpredsednika nekoč največje ruske naftne družbe Jukos. Rogačev je po prvih ugotovitvah ruskih preiskovalcev padel skozi okno v desetem nadstropju stavbe, kjer je imel stanovanje. Ruska policija za zdaj trdi, da naj bi Rogačev storil samomor, nekateri ruski mediji pišejo tudi, da je imel raka. Njegova družina medtem zanika, da bi bolehal za rakom ali da bi bil nezadovoljen s svojim življenjem. Gre še za eno od nejasnih smrti vplivnih Rusov, ki od ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 umirajo kot po tekočem traku?
Kot so konec prejšnjega tedna poročali ruski mediji, je truplo Rogačeva pred njegovo stanovanjsko stolpnico našel mimoidoči, a ne kar nekdo, temveč je šlo za agenta ruske obveščevalne službe SVR, ki naj bi ravno takrat sprehajal psa svojega šefa.
Ruski preiskovalci so nato potrdili, da je imel 64-letni Rogačev poškodbe, značilne za padec z velike višine. Po prvotnih ugotovitvah je padel skozi okno v desetem nadstropju stavbe, z višine okrog 34 metrov. Ker naj bi v njegovem stanovanju našli poslovilno pismo, smrt Rogačeva za zdaj obravnavajo kot samomor.
Nekateri ruski mediji so poročali tudi, da je imel 64-letnik raka, kar pa so člani njegove družine in njegovi prijatelji hitro zanikali. Prav tako so izrazili prepričanje, da Rogačev ni imel samomorilnih nagnjenj, da je užival življenje in da je bil še dan pred smrtjo zelo dobre volje.
Mihail Rogačev je bil med letoma 1996 in 2007 eden od vodilnih članov nekdanjega ruskega naftnega giganta Jukos, nekoč največjega naftnega podjetja v Rusiji. Med drugim je bil tudi eden od podpredsednikov podjetja.
Bencinska črpalka ruskega naftnega velikana Jukos v Moskvi leta 2002.
Ko je prvi človek Jukosa, milijarder Mihail Hodorkovski, kmalu po prelomu tisočletja padel v nemilost pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, ruske oblasti pa so ga leta 2003 aretirale, se je začel propad Jukosa. Podjetje je bilo najprej podvrženo prisilni razdelitvi, leta 2006 pa je razglasilo bankrot.
Dokončno je propadlo leta 2007. Sodišča v več državah so kasneje razglasila, da je bil namen Kremlja uničiti Jukos in nacionalizirati njegovo premoženje, hkrati pa se maščevati Hodorkovskemu, ki ni igral po Putinovih notah.
Mihail Hodorkovski je bil zaradi domnevne goljufije in utaje davkov, povezanih s podjetjem Jukos, v Rusiji obsojen na zaporno kazen, za rešetkami je preživel kar deset let. Nato se je preselil v Švico in kasneje v London, kjer živi v izgnanstvu – v Rusiji namreč velja za persono non grata, leta 2022, po začetku vojne v Ukrajini, pa so ga razglasili tudi za tujega agenta. Sam že leta trdi, da je bil v domovini žrtev političnega pregona, ker si je upal biti večkrat javno kritičen do ruskih oblasti in še posebej do ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Rogačev je kasneje med drugim delal za podjetje Norilsk Nickel. Gre za največjega svetvnega proizvajalca kovin, kot sta nikelj in paladij. Lastnik podjetja Norilsk Nickel, kjer je Rogačev opravljal funkcijo namestnika generalnega direktorja, je Vladimir Potanin. S premoženjem v vrednosti okrog 30 milijard evrov je uradno najbogatejši človek v Rusiji.
Nenavadnim smrtim vplivnih Rusov kar ni videti konca
Rogačev se je pridružil številnim vplivnim Rusom, ki so v sumljivih ali nepojasnjenih okoliščinah, mnogi po nesrečnih padcih, umrli od začetka vojne v Ukrajini.
V Sankt Peterburgu je januarja letos med jutranjim sestankom umrl tamkajšnji policijski polkovnik Vadim Zavjalov. Vzrok njegove smrti je bil najverjetneje padec, ki se mu je pripetil nekaj dni prej in med katerim je z glavo močno udaril v tla. Na ruskem ministrstvu za notranje zadeve mu po tem, ko se je med enim od sestankov po padcu začel vesti nenavadno, niso verjeli, da je poškodovan. Namesto tega so ga pridržali in mu odredili preizkus alkoholiziranosti. Stanje Zavjalova se je med preizkusom poslabšalo, nato pa je umrl.
Že nekaj dni pred začetkom leta 2024 je skozi okno v tretjem nadstropju domače hiše padel Vladimir Egorov, 46-letni lokalni politik iz sibirskega Tobolska, eden najbogatejših v regiji in član vladajoče ruske (in Putinove) stranke Združena Rusija.
Znani ruski državljani in državljanke, sploh tisti, ki so imeli kaj povedati o ruskih oblasteh, so v smrt padali že pred letom 2022:
Konec junija lani je po padcu skozi okno umrla Kristina Bajkova, 28-letna podpredsednica ruske banke Loko-Bank, decembra 2022 je v Indiji skozi okno padel in umrl ruski tajkun Pavel Antov, septembra 2022 je skozi okno bolnišnice v smrt padel šef energetskega giganta Lukoil. Maja 2022 je po domnevnem zdrsu in padcu v prepad umrl generalni direktor Putinovega priljubljenega smučišča Krasna Poljana, 37-letni Andrej Krukovski.
Seznam vplivnih Rusov, ki so od začetka ruske invazije na Ukrajino umrli v nepojasnjenih okoliščinah, obsega že ne najnižje dvomestno število imen. Mnogi so delali v ruskih državnih podjetjih, ki so pod neposrednim nadzorom Kremlja, in bili blizu ljudem, ki spadajo v najtesnejši krog ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Julija 2022 so v bazenu njegove vile v luksuzni stanovanjski soseski v Viborgu, približno 130 kilometrov severovzhodno od Sankt Peterburga, našli mrtvega Jurija Voronova, multimilijonarja in lastnika podjetja, ki je poslovalo z ruskim državnim energetskim gigantom Gazprom. Bil je ustreljen v glavo.
25. februarja 2022, samo en dan po ruskem napadu na Ukrajino, so v istem kraju, Viborgu, našli mrtvega Aleksandra Tuljakova. Šlo je za človeka zelo visoko v kadrovski hierarhiji Gazproma, bil je namestnik generalnega direktorja za korporativno varnost. Tuljakov je po poročanju ruskih državnih medijev storil samomor in se obesil, čeprav je v poznejših poročilih preiskav omenjeno, da je bil pred smrtjo močno pretepen.
8. maja 2022 so na domu samooklicanega šamana v kraju Mitišči severno od Moskve našli mrtvega 43-letnega Aleksandra Subotina, enega od direktorjev ruskega naftnega velikana Lukoil. Subotin, sicer najverjetnejši naslednik predsednika uprave Lukoila Vagita Alekperova, naj bi umrl zaradi zastrupitve, ki je bila posledica terapije za domnevno zdravljenje alkoholnega mačka. Šaman naj bi Subotinu z nožem naredil ureznino v kožo, v katero je potem nakapljal žabji strup.
V svoji vili v letoviškem mestu Lloret de Mar je naftni in plinski milijonar Sergej Protosenja po prvih ugotovitvah preiskovalcev okrog 19. aprila 2022 s sekiro umoril ženo in hčer, nato pa končal še lastno življenje. Sergej Protosenja je v svoji karieri zasedal visoke položaje v menedžmentu največjih energetskih podjetij v Rusiji, kot sta Tarkosaleneftegaz in Novatek. Kasneje so se pojavila namigovanja, da je celotno družino umorila tretja oseba.
18. aprila 2022 so v luksuznem stanovanju v Moskvi umrli Vladislav Avajev, nekdanji podpredsednik banke Gazprombank, ki od tujih poslovnih partnerjev sprejema plačila v rubljih za ruski plin, njegova žena in mladoletna hči. Avajev naj bi ju ustrelil in si nato sodil sam. Trupla družinskih članov je odkrila Avajeva druga, polnoletna hči. Žena Avajeva je bila v času smrti noseča, ruski državni mediji so takrat poročali, da naj bi jo mož pred smrtjo več ur mučil, ker naj bi verjel, da otrok ni njegov.
30. januarja 2022, ko je Rusija svoje vojaške sile še kopičila na meji z Ukrajino in obtoževala Zahod, da pretirava z napovedmi o skorajšnji invaziji, so v njegovi kopalni kadi našli mrtvega 60-letnega Leonida Šulmana, šefa logistike v družbi Gazprom Invest, hčerinskem podjetju plinskega velikana Gazprom. Bil je zaboden in imel prerezana zapestja, po uradni različici dogodkov naj bi storil samomor, saj so na kraju dogodka našli poslovilno pismo. Po nekaterih informacijah je bil nož, ki so ga našli ob Šulmanu, od njegovega trupla oddaljen tako zelo, da bi bilo tako rekoč nemogoče, da bi si zadal usodne rane in ga nato odložil tja. Šulmana so pred njegovo smrtjo preiskovali zaradi domnevne poslovne goljufije.
