SiolNET. Novice Svet
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nova belgijska vlada dobila zaupnico v parlamentu

2

termometer

Nova belgijska vlada je uspešno prestala glasovanje o zaupnici v parlamentu. Po 541 dneh brezvladja je Belgija tako premagala zadnjo oviro na poti iz politične krize.

Za šestčlansko koalicijo treh flamskih in treh valonskih strank pod vodstvom frankofonskega socialista Elia Di Rupa je glasovalo 89 od 143 prisotnih poslancev, proti pa je bilo 54 poslancev pretežno flamskega porekla.

Vlada je prisegla v torek Di Rupova vlada, koalicija socialistov, krščanskih demokratov in liberalcev, ki jo sestavlja šest ministrov iz flamskega in šest iz valonskega dela države, je sicer prisegla v torek, a se od vsega začetka sooča s težavami pri premagovanju politične krize v državi.

Belgija, ki je sicer prestolnica EU in številnih mednarodnih organizacij, kot je zveza Nato, namreč ostaja na flamski in valonski del razdeljena ne le jezikovno in kulturno, temveč tudi politično in ekonomsko.

Separatistične stranke vlade niso podprle Prebivalci gospodarsko razvitejšega flamskega dela države vse bolj nejevoljno financirajo valonski del. Vlado je Di Rupu tako uspelo oblikovati šele potem, ko so iz koalicijskih pogajanj izključili močno separatistično stranko N-VA. N-VA je Di Rupovo vlado sicer zavrnila tudi na današnjem glasovanju, prav tako kot skrajno desničarska flamska stranka Vlaams Belang, francosko govoreči federalisti in zeleni obeh regij.

"Naša vlada bo vlada globinskih in trajnih sprememb, a ne bo razbijala našega socialnega modela, življenja v skupnosti in federalnega modela," je kljub temu v govoru pred današnjim glasovanjem poudaril Di Rupo, prvi francosko govoreči belgijski premier po več kot treh desetletjih in prvi socialist na čelu belgijske vlade po letu 1974.

Čaka jih sprejetje varčevalnih ukrepov Prva naloga na njegovem dnevnem redu bo sprejem najostrejših varčevalnih ukrepov v Belgiji v zadnjih 70 letih, s katerimi želi Di Rupo v enem letu privarčevati 11,3 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi se tako znižal pod mejo treh odstotkov BDP, do leta 2015 pa naj bi uravnotežili proračun.

Nujnosti sprejema varčevalnih ukrepov in konca brezvladja so se belgijski politiki sicer zavedeli šele potem, ko je bonitetna agencija Standard&Poor's Belgiji konec novembra znižala kreditno oceno z AA+ na AA, državi pa so se nevarno povišali stroški zadolževanja. Belgijski javni dolg je sicer že lani znašal 96 odstotkov BDP, višjega pa sta v območju evra imeli le še Grčija in Italija.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin