Torek, 3. 10. 2023, 12.25
1 leto, 1 mesec
Nobelova nagrada za fiziko raziskovalcem elektronov v materiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,22
Francosko-švedska znanstvenica Anne L'Huillier je novico pozdravila kot nekaj fantastičnega in jo označila za lep kompliment.
Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko so prejeli francoski znanstvenik Pierre Agostini, madžarsko-avstrijski znanstvenik Ferenc Krausz in francosko-švedska znanstvenica Anne L'Huillier za svoj prispevek k raziskovanju dinamike elektronov v atomih in molekulah, je danes sporočila Švedska kraljeva akademija znanosti.
Agostini, Krausz in L'Huillier so nagrado prejeli "za eksperimentalne metode, ki ustvarjajo atosekundne svetlobne pulze za proučevanje dinamike elektronov v snovi", je v obrazložitvi navedla žirija Švedske kraljeve akademije znanosti.
"Če želimo raziskati res kratke dogodke, potrebujemo posebno tehnologijo. V svetu elektronov se spremembe zgodijo v nekaj desetinkah atosekunde - atosekunda je tako kratka, da jih je v eni sekundi toliko, kolikor je bilo vseh sekund od nastanka vesolja," je pojasnila žirija.
Dodala je, da je prejemnikom uspelo demonstrirati način ustvarjanja izjemno kratkih svetlobnih pulzov, ki jih je mogoče uporabiti za merjenje procesov, ki so tako hitri, da jih je bilo v preteklosti nemogoče spremljati. Pri teh se elektroni premikajo ali spreminjajo energijo.
Nobelovo nagrado za fiziko doslej prejelo le pet žensk
L'Huillier je novico, da je med prejemniki Nobelove nagrade, pozdravila kot nekaj fantastičnega in jo označila za lep kompliment. Med drugim je poudarila, da je prejetje Nobelove nagrade za fiziko zanjo nekaj posebnega tudi zato, ker je doslej ni prejelo veliko žensk - zgolj pet.
Krausz je v odzivu za nemško tiskovno agencijo dpa povedal, da je bil nad novico o nagradi zelo presenečen, saj tega, kot je dejal, ni pričakoval. Pojasnil je, da mu je skupaj s številnimi drugimi znanstveniki uspelo "v realnem času slediti najhitrejšim procesom, ki obstajajo zunaj atomskega jedra, namreč gibanju elektronov".
"Ta gibanja sprožijo vse molekularne procese v živih organizmih in so navsezadnje odgovorna za razvoj bolezni na najbolj temeljni ravni," je dejal novopečeni nobelovec.
Agostini kot eksperimentalni fizik deluje na ameriški univerzi v Ohiu, Krausz je vodja raziskav na Inštitutu Maxa Plancka za kvantno optiko v Garchingu pri Münchnu in na univerzi Ludvika Maksimilijana v Münchnu, L'Huillier pa dela kot profesorica atomske fizike na univerzi v švedskem Lundu.
Lani so nagrado prejeli Alain Aspect, John F. Clauser in Anton Zeilinger za eksperimente s prepletenimi fotoni, določanje kršitev Bellovih neenačb in odkritja na področju kvantne informatike.
Jutri razglasitev dobitnikov nagrade za kemijo
Letošnje razglasitve nobelovcev so se začele v ponedeljek z razglasitvijo dobitnikov za medicino. V sredo bo na sporedu razglasitev dobitnikov nagrade za kemijo, za literaturo v četrtek, v petek pa še za mir. Dobitniki nagrade za ekonomijo bodo razglašeni v ponedeljek, 9. oktobra.
Podelitev nagrad bo 10. decembra v Oslu in Stockholmu, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Vsaka nagrada prinaša ček v višini 11 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 900 tisoč evrov. Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.
