Fatimo Hamido smo začetek septembra srečali v sprejemnem centru v madžarskem mestu Bicske. Zdaj je že dobre tri mesece v Nemčiji, kjer dela kot prevajalka in čaka na dokončno ureditev azila.
Zgodba Fatime Hamid, ki je iz Sirije pred vojno zbežala s celotno družino v Savdsko Arabijo, od tam pa, ker ni videla možnosti za svojo prihodnost, v Evropo, zveni dokaj optimistično. 23-letnica, polna upanja, je v sredini septembra dosegla ciljno državo: Nemčijo.
Prihod v Evropo je na svoji begunski poti doživljala različno. Od negostoljubne Madžarske, kot je svoje izkušnje opisala tam, pa vse do sprejema v Nemčiji, kjer se spet "počuti kot človek in pred sabo vidi svetlo prihodnost", kot je začetne vtise ob prihodu v to državo za Siol.net strnila jeseni.
Pozitiven odgovor na prošnjo za azil
Kot prosilka za azil je s svojima bratoma in sestro, s katerima je prišla v Nemčijo, pred tremi meseci opravila intervju, ki je del postopka za pridobitev mednarodne zaščite. "Glede odobritve azila smo vsi pred enim tednom dobili pozitiven odgovor. Zato pričakujem, da bomo kmalu dobili dovoljenje za prebivanje."
Starša, ki sta v Savdski Arabiji, čakata na združitev družine
S sestro in mlajšima bratoma zdaj živijo na zahodu Nemčije, v saarlandskem podeželju, v vasi Weiskirchen. Ob prihodu so najprej bivali 20 dni v šotoru, nato so jih premestili v sobo v begunskem centru Lebach, že pred skoraj mesecem pa so jih premestili v hišo v Weiskirchenu, kjer stanujejo še zdaj.
"Bivalne razmere v hiši, kjer živimo, so dobre, le da je ta nekoliko daleč od tam, kjer delam in imam jezikovni tečaj," pravi Fatima Hamido. Zato razmišljajo o selitvi v Saarbrücken, v deželno prestolnico zvezne države Saarland.
Čas za združitev družine
Medtem ko Fatima s svojimi sorojenci pričakuje potrebna dovoljenja za bivanje v Nemčiji, so njihovi starši še vedno Savdski Arabiji, kjer "čakata, da jih bomo lahko pripeljali sem".
Najprej prostovoljka, zdaj prevajalka v begunskem centru
Ko je Fatima prišla v Nemčijo, se je že kmalu kot prostovoljka pridružila Rdečemu križu v begunskem centru Lebach. Delo s humanitarno organizacijo je pred dvema mesecema prekinila, v istem begunskem centru, kjer je še pred časom prebivala, pa je zdaj v vlogi prevajalke.
"Zaradi medijev za prebivalce nisem čudna in skrivnostna begunka"
Za zdaj pravi, da ji gre v Nemčiji dobro. "Vsak dan srečujem nove ljudi, spoznavam tukajšnjo kulturo in vse bolje mi gre z nemščino. Najprej se moram naučiti jezika, to je najpomembnejše tu. Nemci so do tujcev, ki ne govorijo njihovega jezika, zadržani in jih je strah. Pa tudi obratno je podobno. A če govoriš nemško, so takoj pripravljeni na pogovor."
Pri vključevanju v okolje, kot pravi 23-letna Sirka, so ji pomagali tudi mediji. "Kmalu ko sem prišla v Nemčijo, sem imela intervjuje za lokalno televizijo, časopise in revije. Ljudje me zato, ker večinoma poznajo mojo zgodbo, lažje sprejmejo. Zanje tako nisem več čudna in skrivnostna begunka. Čeprav je to, da me ljudje prepoznavajo, nekoliko nenavadno zame, čeprav mi zelo pomaga."
"Veliko stvari je zame nenavadnih"
Bivanje v Nemčiji je za Fatimo Hamido seveda še sveže, še v procesu spoznavanja in vključevanja ter iskanja možnostih. "Gre za popolnoma drugačno kulturo, zato je zame veliko stvari nenavadnih. Kot na primer da ljudje ne prečkajo ceste pri rdeči luči."
0
