Trump: Z Iranom imamo le majhen spopad

20.26 Vojna z Iranom za Trumpa po novem le "majhen spopad"

"Smo v majhnem spopadu. Imenujem ga spopad, ker Iran nima nobene možnosti. Nikoli je ni imel. To vedo," je novinarjem v Beli hiši ob robu dogodka, posvečenega telovadbi otrok, povedal Trump. Iran je pozval, naj se pametno odloči, ker da noče pobijati še več Irancev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Naj ravnajo pametno, saj ne želimo vstopiti in ubiti ljudi. Resnično ne. Ne želim tega, preveč je težko," je dejal. Na vprašanje, kaj bi zanj predstavljala iranska kršitev trenutnega premirja, pa je Trump odgovoril, da to ve Iran.

"Vedo, kaj morajo storiti, še pomembneje pa je, da vedo, česa ne smejo storiti," je dejal.

Iran je v zadnjih dneh med premirjem izstrelil rakete in drone proti ameriškim silam in Združenim arabskim emiratom, ZDA pa potapljajo iranska plovila.

Trump je tudi menil, da se Iranci igrajo z njim, ko se najprej pogovarjajo z njim spoštljivo, nato pa na televiziji rečejo, da se z njim sploh niso pogovarjali. Ni sicer znano, kdaj naj bi se Trump osebno pogovarjal s kom na iranski strani.

V ponedeljek je novinarjem povedal, da bodo Iran izbrisali z obličja Zemlje, če si bo v Hormuški ožini drznil napasti ameriško ladjo. Isti dan je vojno imenoval tudi mini vojna.

Trump praktično že od začetka ameriško-izraelske vojne proti Iranu trdi, da so ZDA zmagale, ladijski promet skozi strateško pomembno Hormuško ožino pa je še vedno močno oviran.

Iran ladjam za prehod zaračunava pristojbine, ZDA pa ohranjajo blokado iranskih pristanišč in grozijo s pristojbinami v obliki sankcij ladjam, ki plačajo pristojbino Iranu.

17.38 ZAE znova tarča iranskih raket in dronov

Združeni arabski emirati (ZAE) so danes drugi dan zapored tarča iranskih napadov z raketami in brezpilotnimi letalniki kljub krhkemu premirju v vojni na Bližnjem vzhodu. Obrambno ministrstvo v emiratih je sporočilo, da sistemi zračne obrambe aktivno delujejo proti grožnjam, ki prihajajo iz Irana.

Dodatnih podrobnosti o današnjih napadih še ni. Po navedbah obrambnega ministrstva zračna obramba emiratov trenutno prestreza rakete in drone iz Irana.

ZAE so bili že v ponedeljek tarča iranskih napadov z manevrirnimi raketami in droni, ki so med drugim povzročili požar v energetskem objektu v Fudžajri, v bližini blokirane Hormuške ožine, ključne pomorske poti, ki je v središču konflikta med Iranom in ZDA.

V napadu v Fudžajri, kjer je pomembno pristanišče, naftovod in druge naftne naprave, ki obidejo ožino, so bile po navedbah oblasti ranjene tri osebe. Skupaj so ZAE v ponedeljek prestregli 15 iranskih raket in štiri drone.

ZAE so že v ponedeljek ostro obsodili napade in jih označili za nevarno eskalacijo. Danes so bili do napadov kritični v EU ter tudi v Franciji, Veliki Britaniji in Sloveniji.

Z nafto bogati ZAE so od začetka konflikta na Bližnjem vzhodu tarča iranskih povračilnih napadov. V času vojne so bili emirati tarča več kot 2800 raket in dronov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

16.52 Zelenski predlagal Bahrajnu sodelovanje na področju dronov

Zelenski je dejal, da je Kijev pripravljen deliti svoje znanje. Foto: Reuters Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes med srečanjem z bahrajnskim kraljem Hamadom bin Iso Al Halifo v Manami predlagal Bahrajnu sklenitev sporazuma o sodelovanju na področju dronov. Zelenski je ob tem poudaril, da je Kijev pripravljen deliti svoje znanje na tem področju z zalivsko državo, ki je bila nedavno tarča napadov Irana.

Zelenski je na družbenem omrežju X sporočil, da je med obiskom v Manami predlagal podpis sporazuma o dronih in okrepitev sodelovanja z Bahrajnom, pri čemer je izpostavil ukrajinske izkušnje s celovito obrambo in strokovno znanje na tem področju. Kijev je pripravljen deliti to znanje in pomagati okrepiti zaščito življenj, je dodal.

15.46 Hegseth zagrozil z uničujočim odzivom na iranske napade na ladijski promet

"Ne iščemo spopada. Vendar Iranu ne smemo dovoliti, da blokira nedolžne države in njihovo blago na mednarodni plovni poti," je na novinarski konferenci povedal Hegseth. Pri tem je opozoril, da se bo Iran soočil z uničujočo močjo ZDA, če bo napadel "ameriške sile ali nedolžno trgovsko ladjevje", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Hegseth je pojasnil, da je namen operacije zaščititi trgovsko plovbo pred iransko agresijo. Foto: Guliverimage

Hegseth je zaprtje Hormuške ožine s strani Irana označil kot obliko "mednarodnega izsiljevanja". Spomnil je, da sta ožino uspešno prečkali dve trgovski ladji, kar je sicer Teheran zanikal, in dodal, da to kaže, da je "pot prosta".

Kljub napetim razmeram v regiji je zatrdil, da prekinitev ognja še velja. Hkrati je pozval Iran, naj svoja dejanja ohrani pod pragom, ki bi lahko ponovno sprožil konflikt.

Načelnik štaba združenih poveljstev, general Dan Caine je medtem poudaril, da je ameriška vojska pripravljena znova sprožiti večje bojne operacije proti Iranu, če bo dobila tovrsten ukaz, poroča britanski BBC.

Po navedbah generala je Teheran od prekinitve ognja 8. aprila izvedel devet napadov na trgovske ladje, deset napadov na ameriške sile in zasegel dve ladji. Kot je ocenil, so tovrstna dejanja Irana v tem trenutku pod pragom za ponovni začetek večjih bojnih operacij.

Caine je prav tako opozoril, da je Iran v zadnjih tednih večkrat grozil in napadel trgovske ladje, da bi škodoval gospodarstvu. "Iran globalno dobavno verigo uporablja kot orožje in poskuša vzeti celotno svetovno gospodarstvo za talca," je dodal.

Iran od začetka vojne 28. februarja nadzira Hormuško ožino in omejuje trgovsko plovbo. V luči tega so ZDA v ponedeljek v poskusu, da bi prekinile blokado Hormuške ožine, sprožile vojaško operacijo za ponovno vzpostavitev prometa v ožini, ključni za transport nafte in plina.

Hegseth je pojasnil, da je namen operacije zaščititi trgovsko plovbo pred iransko agresijo. Pri tem je poudaril, da je misija časovno omejena in izrazil pričakovanje, da se bodo vključile tudi druge države in pomagale ZDA pri odprtju ožine.

12.00 Iranski pogajalec opozarja: Nismo še niti začeli

Iranske oblasti so danes posvarile pred zaostrovanjem razmer v Hormuški ožini in ZDA obtožile, da so s kršitvami prekinitve ognja ogrozile varnost ladijskega prometa. Ameriški predsednik Donald Trump pa je v ponedeljek zagrozil, da bodo Iran izbrisali z obličja zemlje, če bo med vojaško operacijo ZDA v regiji napadel ameriška plovila.

"Dobro vemo, da je ohranjanje statusa quo za ZDA nevzdržno, medtem ko mi nismo še niti začeli," je danes na omrežju X zapisal predsednik iranskega parlamenta in glavni pogajalec v konfliktu Mohamad Bager Galibaf. Hkrati je opozoril, da so ZDA in njene zaveznice s kršitvami prekinitve ognja in blokado ogrozile varnost ladijskega prometa.

ZDA so v ponedeljek v poskusu, da bi prekinile blokado Hormuške ožine, ki jo od začetka vojne 28. februarja nadzira Iran, sprožile vojaško operacijo za ponovno vzpostavitev prometa v ožini, ključni za transport nafte in plina.

Iran je nato ZDA posvaril pred posredovanjem na območju ter proti ameriškim ciljem izstrelil rakete in drone, ki jih je ameriška vojska po lastnih navedbah prestregla.

Trump je medtem v ponedeljek v intervjuju za televizijo Fox News zagrozil, da bodo Iran izbrisali z obličja zemlje, če bo Teheran med njihovo vojaško operacijo napadel ameriška plovila. Prav tako je izrazil prepričanje, da je Iran v pogajanjih zdaj nekoliko bolj prilagodljiv, poroča britanski BBC.

Ločeno je Trump v ponedeljek tudi presodil, da bi se vojna proti Iranu lahko nadaljevala še dva ali tri tedne, poroča ABC News. "Z vojaškega vidika smo že zmagali. Veste, to ste me slišali reči neštetokrat, in tudi drugi to pravijo. Imeli so 159 ladij. /.../ Zdaj nimajo nobene. Vse so na dnu morja," je poudaril.

Glede iranskih zalog obogatenega urana je Trump izjavil, da te "niso zelo dragocene". "Verjetno jih ni mogoče uporabiti. /.../ Rad bi jih dobil nazaj," je dodal.

8.35 Hormuško ožino ob ameriškem spremstvu preplula Maerskova ladja

Danski ladjarski velikan Maersk je danes sporočil, da je ena od njegovih ladij ob ameriškem spremstvu v ponedeljek uspešno preplula Hormuško ožino. Ameriška vojska, ki je v ponedeljek sprožila operacijo za ponovno vzpostavitev prometa v strateško pomembni ožini, je pred tem poročala o prehodu dveh ladij pod ameriško zastavo.

Maerskova ladja, ki pluje pod ameriško zastavo in prevaža avtomobile, je v Zalivu obtičala ob začetku vojne med ZDA, Izraelom in Iranom konec februarja. Kot je danes potrdilo podjetje, je sprejela ponudbo, da območje zapusti ob spremstvu ameriške vojske. "Ladja je nato v spremstvu ameriških vojaških plovil 4. maja zapustila Perzijski zaliv," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo podjetje in dodalo, da je prečkanje ožine potekalo brez incidentov, noben od članov posadke ni bil v nevarnostni ali ranjen.

Regionalno poveljstvo ameriške vojske je že pred tem sporočilo, da je prečkanje ožine, skozi katero se običajno steka petina svetovne proizvodnje nafte in zemeljskega plina, uspelo dvema trgovskima ladjama, ki plujeta pod ameriško zastavo. Skupno naj bi sicer na območju obtičalo okrog 2.000 ladij.

Ožino od začetka vojne, ki so jo 28. februarja sprožili ZDA in Izrael, nadzoruje Iran. ZDA so se na to odzvale z blokado iranskih pristanišč, v ponedeljek pa v poskusu, da bi prekinile blokado Hormuške ožine, sprožile vojaško operacijo za ponovno vzpostavitev prometa, poimenovano Projekt Svoboda.

Iran je v odgovor v ponedeljek izstrelil več dronov in raket na ameriške ladje, ki naj bi jih ZDA prestregle. O škodi so poročale tudi ladje Južne Koreje in Združenih arabskih emiratov. Ti so bili obenem tarča obstreljevanja z droni, ki so povzročili požar v skladišču nafte.

7.30 Po vnovični zaostritvi v Zalivu se vrstijo pozivi k umiritvi

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes kot nesprejemljive obsodil iranske napade na Združene arabske emirate, ki so bili prvi, ki jih je Iran izvedel v približno mesecu dni trajanja prekinitve ognja med ZDA in Iranom.

O dveh ranjenih v napadu na kraj ob Hormuški ožini je poročal tudi Oman, Savdska Arabija pa se je zavzela proti vnovičnemu vojaškemu zaostrovanju v regiji. Iranska televizija je sicer zagotovila, da iranska vojska ni nameravala ciljati Združenih arabskih emiratov.

Britanski premier Keir Starmer je Teheran ponoči pozval, naj se resnično zaveže pogajanjem, da bi dosegli dolgoročno diplomatsko rešitev. Podoben poziv je na državo naslovil nemški kancler Friedrich Merz. "Iran se mora vrniti za pogajalsko mizo in prenehati jemati za talca regijo in svet," je sporočil.

Iranski zunanji minister Aragči je prepričan, da zadnje dogajanje v Hormuški ožini kaže, da "ni vojaške rešitve za politično krizo". ZDA je v izjavi na omrežju X pozval, naj dajo prednost posredovanju Pakistana v konfliktu, njihovo trenutno delovanje pa da jih bo pustilo na mrtvi točki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

ZDA so v ponedeljek v poskusu, da bi prekinile blokado Hormuške ožine, ki jo od začetka vojne 28. februarja nadzira Iran, sprožile vojaško operacijo za ponovno vzpostavitev prometa v ožini, ključni za transport nafte in plina.

Glede na trditve ameriške strani sta ožino že uspešno prečkali dve trgovski ladji, kar je Teheran zanikal. Podobno so zavrnili trditve ameriške vojske, da je uničila šest iranskih plovil.

Iran je ZDA posvaril pred kakršnimkoli posredovanjem na območju in je proti ameriškim ciljem izstrelili več raket ter dronov, ki jih je ameriška vojska po lastnih navedbah prestregla.

V Združenih arabskih emiratih je po napadu z dronom zagorelo na energetskem objektu v Fudžajri, trije delavci so bili ranjeni. Država je poročala še o štirih raketah, ki naj bi proti njenemu ozemlju priletele iz Irana. Tarča iranskih dronov je bilo tudi nacionalno energetsko podjetje Adnoc.

Prizadevanja za vnovičen zagon pogajanj med ZDA in Iranom, ki sta se 11. aprila sešla na neposrednih pogovorih, do zdaj še niso prinesla uspeha, razhajanja med stranema pa ostajajo precejšnja.

Novice Iran spet silovito napada, gori velik naftni terminal

Novice Trump zavrnil mirovni predlog Teherana: Niso še plačali dovolj visoke cene