Iran spet silovito napada, gori velik naftni terminal

20.09 Ameriška vojska uničila več iranskih plovil, raket in dronov

Ameriška vojska je uničila šest iranskih čolnov ter sestrelila rakete in drone, ki so jih iranske sile izstrelile proti plovilom ameriške mornarice in trgovskim ladjam, je danes sporočil poveljnik ameriškega centralnega poveljstva (Centcom) Brad Cooper. Iran je že zanikal, da bi ZDA potopile plovila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah Cooperja so ameriške sile uničile šest iranskih čolnov ter sestrelile več raket in dronov. Teheran je že zanikal njegove trditve. "Trditev ZDA, da so potopile več iranskih vojaških ladij, je lažna," je po navedbah iranske državne televizije dejal visoki iranski vojaški uradnik.

Izraelska vojska je medtem v odzivu sporočila, da spremlja razmere v regiji. "IDF pozorno spremlja razmere in ostaja v visoki pripravljenosti (...) naši sistemi zračne obrambe in ofenzivne zmogljivosti ostajajo v visoki pripravljenosti," je zagotovil izraelski vojaški uradnik.

Tudi ameriški predsednik Donald Trump je danes izjavil, da je Iran izstrelil številne izstrelke na cilje v regiji, ki da vključujejo tudi južnokorejsko tovorno ladjo.

"Iran je izstrelil nekaj strelov na države (...), ki niso povezane z operacijo PROJECT FREEDOM, vključno z južnokorejsko tovorno ladjo. Morda je čas, da se Južna Koreja pridruži misiji! Sestrelili smo sedem majhnih čolnov ali, kot jih radi imenujejo, "hitrih" čolnov. To je vse, kar jim je ostalo," je na omrežju Truth Social zapisal Trump.

Dodal je, da z izjemo južnokorejske ladje v tem trenutku ni bilo zabeležene nobene druge škode.

Združeni arabski emirati (ZAE) so bili danes po lastnih navedbah tarča napadov iranskih dronov in raket, v katerih so bile ranjene tri osebe. Emirati so Iran obtožili tudi, da je v Hormuški ožini proti tankerju, povezanem z njihovo naftno družbo Adnoc, ki na krovu ni imel tovora, izstrelil dva drona.

Oman pa je danes poročal o napadu na stanovanjsko stavbo, pri čemer so bili poškodovani tuji delavci. Podrobnosti o napadu, vključno s tem, kdo ga je izvedel, še niso znane, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

18.00 Iz Združenih arabskih emiratov poročajo o novih iranskih napadih

Iz Združenih arabskih emiratov poročajo o raketnih napadih in prihajajočih brezpilotnih letalih, ki so jih izstrelili iz Irana. Zračna obramba naj bi napade trenutno prestrezala po vsej državi, a nekaj izstrelkov se je očitno uspelo prebiti skozi obrambo in povzročiti večjo škodo.

Iran naj bi uspešen napad ponovno izvedel na naftni terminal Fudžajra, ki ga je napadel že sredi marca na vrhuncu spopadov z ZDA in Izraelom.

Gre za pomembno tarčo, saj se Fudžajra nahaja ob vzhodni obali ZAE med Omanskim zalivom in gorovjem Hajar ter ladjarjem omogoča prevoz zalivske nafte, ne da bi jim bilo pri tem treba prečkati Hormuško ožino, saj v to pristanišče priteče prek naftovoda, ki so ga dokončali leta 2012.

Pristanišče tako trenutno predstavlja enega redkih naftnih terminalov v regiji, ki še naprej bolj ali manj nemoteno izvaža zalivsko nafto.

Flights bound for Dubai and Sharjah currently holding. Local reports of air defense activations ongoing. https://t.co/Xv8JfcamE6 pic.twitter.com/MBuKHhgY5U

— Flightradar24 (@flightradar24) May 4, 2026

Iz Dubaja poročajo tudi o tem, da so zaradi napadov zaprli zračni prostor in lete preusmerili na druga letališča.

15.10 Iran naj bi v Hormuški ožini napadel tanker družbe iz ZAE

Tanker naftne družbe Adnoc iz ZAE naj bi bil zadet z dvema dronoma. Foto: VesselFinder / Posnetek zaslona Po navedbah družbe Adnoc je iranska revolucionarna garda proti njihovemu tankerju MV Barakah, ki na krovu sicer ni imel tovora, izstrelila dva brezpilotnika. Ta naj bi ladjo, ki je takrat plula blizu omanske obale, tudi zadela, poročajo tuje tiskovne agencije. Družba poroča, da noben član posadke ni bil poškodovan. 

Zunanje ministrstvo v Abu Dabiju je incident ostro obsodilo in ga je označilo kot "teroristični napad". "Napadi na komercialni ladijski promet in uporaba Hormuške ožine kot orodja gospodarske prisile ali izsiljevanja predstavljajo piratska dejanja iranske revolucionarne garde," je še sporočilo in dodalo, da dogodek ni terjal žrtev.

Novica o domnevnem napadu na tanker sledi napovedi predsednika ZDA Donalda Trumpa, da bodo ameriške sile danes začele spremljati plovila skozi Hormuško ožino, za kar naj bi jih zaprosile države z vsega sveta, katerih ladje naj bi zaradi iranske blokade te strateško pomembne poti tam obtičale.

14.06 ZDA zanikajo navedbe Irana o napadu na ameriško ladjo v Hormuški ožini

Ameriška fregata naj bi bila po poročanju iranskih medijev danes v Hormuški ožini tarča napadov z dvema raketama. ZDA so kmalu zatem zanikale trditve o napadu na ameriško bojno ladjo, ki je skušala vstopiti v ožino. Iranska vojska je sicer v ločeni izjavi navedla, da je vstop v ožino preprečila ameriškemu rušilcu, poročajo tuje tiskovne agencije.

Fregata, ki je danes plula v Hormuški ožini, je po poročanju iranske tiskovne agencije Fars kršila pravila navigacije in pomorske varnosti v bližini pristanišča Jask ter bila tarča raketnega napada. Ladja naj bi ignorirala opozorilo iranske mornarice, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriška vojska je kmalu zatem zanikala poročanje iranskih medijev o napadu. Ameriško centralno poveljstvo (Centcom), pristojno za ameriško vojsko na Bližnjem vzhodu, je na družbenem omrežju X zapisalo, da nobena ameriška bojna ladja ni bila napadena. "Ameriške sile podpirajo projekt Svoboda in izvajajo blokado iranskih pristanišč," je dodalo.

Trump je v nedeljo napovedal, da bodo ZDA danes začele spremljati ladje na poti skozi to strateško pomembno pomorsko pot za prevoz nafte, plina in gnojil. Po izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu konec februarja jo je Iran praktično zaprl za promet, po novi napovedi Trumpa pa zagrozil z napadom na ladje v ožini.

11.00 Rutte: Evropske zaveznice so razumele sporočilo Trumpa

Evropa je razumela sporočilo predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je bil razočaran zaradi zavračanja sodelovanja v njegovi vojni proti Iranu, je ob začetku vrha Evropske politične skupnosti (EPS) dejal generalni sekretar Nata Mark Rutte. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa je poudarila, da je treba okrepiti evropski steber Nata.

"ZDA so bile nekoliko razočarane nad odzivom Evrope na trenutni položaj na Bližnjem vzhodu," je danes v Erevanu dejal generalni sekretar zavezništva, potem ko je Trump v petek napovedal umik približno 5 tisoč ameriških vojakov iz Nemčije.

Trump je pred tem nekatere članice Nata obtožil, da ne storijo dovolj pri podpori ZDA v njihovi vojni proti Iranu, o kateri jih sicer pred začetkom ni obvestil. "Glede na to, kar mi poročajo vsi moji stiki med evropskimi voditelji, so ti dobro razumeli sporočilo ZDA, slišali so ga jasno in glasno," je dodal Rutte. "Vse te države zdaj sodelujejo v okviru svojih dvostranskih sporazumov ter zagotavljajo logistično podporo in izpolnjujejo zahteve glede oporišč," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Čas, ki ga je Trump izbral za napoved tega umika, je presenečenje, čeprav je bila sama odločitev pričakovana, pa je v Erevanu poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas. "To kaže, da moramo resnično okrepiti evropski steber Nata in da moramo resnično storiti več," je dodala.

Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da evropske države potrebujejo večjo neodvisnost na področju obrambe in varnosti. "Okrepiti moramo svoje vojaške zmogljivosti, da se bomo lahko sami branili in zaščitili," je poudarila in dodala, da "morajo zdaj pospešiti proizvodnjo vojaške opreme".

"Evropejci prevzemajo odgovornost za svojo usodo, povečujejo svoje izdatke za obrambo in varnost ter gradijo skupne rešitve," pa je dodal francoski predsednik Emmanuel Macron.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v petek ukazal umik približno 5.000 ameriških vojakov iz Nemčije v prihodnjih od šestih do 12 mesecih. Da razmišljajo o tem koraku, je že pred tem dejal Trump, ki ga je razjezila izjava nemškega kanclerja Friedricha Merza, da je očitno, da ZDA nimajo nobene strategije v Iranu.

Armenija od nedelje gosti osmi vrh Evropske politične skupnosti, na katerem okoli 50 voditeljev evropskih držav in mednarodnih organizacij v senci vojn na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini razpravlja o varnostnih vprašanjih, energetski varnosti in regionalnih izzivih. Temu neformalnemu srečanju bo sledil še prvi vrh EU-Armenija.

9.55 V Iranu nove usmrtitve

Oblasti v Iranu nadaljujejo usmrtitve posameznikov zaradi sodelovanja na protivladnih protestih in obtožb vohunjenja. V severovzhodnem mestu Mašhad so danes zjutraj usmrtili tri moške, obtožene sodelovanja pri smrti pripadnikov varnostnih sil med januarskimi množičnimi protesti in delovanja za Izrael, je danes sporočilo iransko sodstvo.

Trije moški so bili danes zjutraj obešeni v povezavi z množičnimi protesti v začetku januarja, je poročala tiskovna agencija Mizan, ki je blizu iranskemu sodstvu. Obtoženi so bili sodelovanja na protestih v Mašhadu in vpletenosti v zaroto, povezano z Izraelom. Prav tako naj bi bili odgovorni za širjenje nasilja na protestih in obtoženi sodelovanja oziroma pomoči pri uboju pripadnikov varnostnih sil, poročanje Mizana povzema francoska tiskovna agencija AFP.

V nedeljo so v Iranu usmrtili moškega, ki je bil obsojen uboja pripadnika varnostnih sil med protesti leta 2022. Večmesečne proteste je sprožila smrt 22-letne Kurdinje Mahse Amini, ko je bila v policijskem pridržanju zaradi domnevno nepravilnega nošenja hidžaba.

Pred tem so v soboto iranske oblasti po poročanju nemške tiskovne agencije DPA usmrtile dva moška. Vrhovno sodišče je potrdilo smrtno obsodbo zaradi vohunjenja za Izrael in sodelovanja z izraelsko obveščevalno službo. Moška sta bila obtožena posredovanja zaupnih informacij, je objavil Mizan.

V Iranu se od začetka vojne na Bližnjem vzhodu, ki so jo sprožili ameriško-izraelski napadi na islamsko republiko 28. februarja, vrstijo aretacije in usmrtitve, še posebej v povezavi z januarskimi protesti. Od takrat so usmrtili več ljudi zaradi domnevnega vohunjenja za Izrael.

Skupine za človekove pravice že dolgo kritizirajo uporabo smrtne kazni v Iranu. Oblasti v Teheranu obtožujejo, da usmrtitve uporabljajo predvsem kot sredstvo ustrahovanja. Po podatkih mreže za človekove pravice HRANA je bilo lani v Iranu usmrčenih več kot 2.000 ljudi, največ v desetletjih.

6.40 Trump: ZDA bodo spremljale ladje na poti skozi Hormuško ožino

Centralno poveljstvo ameriške vojske (Centcom) je sporočilo, da bo vojaška podpora Trumpovi pobudi vključevala rušilce, več kot sto letal in brezpilotnih letal ter 15 tisoč vojakov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Kot je Trump zapisal na Truth Social, so ga države z vsega sveta, ki niso vpletene v bližnjevzhodno vojno, prosile, naj jim pomaga osvoboditi njihove ladje, ki so zaradi iranske blokade obtičale v Hormuški ožini. Washington jih je obvestil, da bo ladje varno vodil skozi ožino, "da bodo lahko svobodno in uspešno nadaljevale svoje posle", je zapisal.

"Ta proces, projekt Svoboda, se bo začel v ponedeljek zjutraj po bližnjevzhodnem času," je napovedal ameriški predsednik in Iranu zagrozil z ostrimi ukrepi v primeru kakršnegakoli oviranja pobude.

Kot je dodal, gre za humanitarno gesto, saj številnim ladjam zmanjkuje hrane in drugih zalog, potrebnih za vzdrževanje zdravih in higienskih razmer na krovu. Na Trumpovo napoved se je odzval Iran, ki je opozoril, da bi vsako vmešavanje ZDA v Hormuški ožini veljalo za kršitev premirja.

"Vsako vmešavanje ZDA v novi pomorski režim v Hormuški ožini bo veljalo za kršitev premirja," je v nedeljo opozoril vodja iranskega sveta za nacionalno varnost Ebrahim Azizi.

Iranska vojska pa je danes zagrozila z napadom na ameriške sile, če bodo vplule v Hormuško ožino.

"Opozarjamo, da bo vsaka tuja oborožena sila, zlasti agresivna ameriška vojska, ki namerava pristopiti k Hormuški ožini ali vanjo vstopiti, postala tarča in bo napadena," je poudaril generalmajor Ali Abdolahi iz centralnega poveljstva iranske vojske. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je dodal, da Hormuško ožino nadzirajo iranske oborožene sile in da se je za vsak varen prehod skoznjo treba uskladiti z njimi.

Britanska agencija za pomorsko trgovino (UKMTO) je danes sporočila, da je bila v Hormuški ožini napadena še ena ladja. Kot so zapisali na družbenem omrežju X, so s tankerja v nedeljo zvečer sporočil, da so ga okoli 145 kilometrov severno od mesta Fudžajra v Združenih arabskih emiratih zadeli "neznani izstrelki". Člani posadke po navedbah UKMTO v napadu niso bili poškodovani, za zdaj tudi ne poročajo o okoljski škodi zaradi napada.

Nekaj ur prej je agencija sporočila, da je eno od tovornih ladij v ožini napadlo več majhnih čolnov.

Iran še vedno ovira plovbo skozi strateško pomembno Hormuško ožino, ZDA pa ohranjajo blokado iranskih pristanišč.

Novice Trump zavrnil mirovni predlog Teherana: Niso še plačali dovolj visoke cene

Mnenja Neuspeli vojni načrti, ukrajinsko-iranske lekcije

Novice Iran pripravljen tako na pogajanja kot na vojno z ZDA

Novice ZDA opozarjajo evropske zaveznice: dobave ameriškega orožja se lahko močno zavlečejo