V nemškem gospodarstvu narašča kritika begunske politike nemške vlade. Nemški gospodarstveniki svarijo, da so migranti, ki zdaj nenadzorovano prihajajo v Nemčijo, premalo usposobljeni.
Kot piše nemški časopis Die Zeit, so se v zadnjih tednih predstavniki najpomembnejših gospodarskih združenj sestali na pogovorih v Berlinu. Skoraj vsi so zelo zaskrbljeni zaradi migrantskega vala, s katerim se srečuje Nemčija.
Zahteve po omejitvi priseljevanja
Zlasti majhna in srednja podjetja so zelo zadržana do begunske politike, ki jo izvaja nemška kanclerka Angele Merkel. "Razmišljanje, da bodo begunci rešili nemški problem pomanjkanja usposobljene delovne sile, je naivno," svari Michael Knipper, šef glavnega združenja nemške gradbene industrije.
Številni begunci imajo namreč zelo nizko izobrazbo. "Nemška vlada mora omejiti nadaljnji nenadzorovani priliv migrantov," so prepričani nemški gospodarstveniki.
Nemčija manj zanimiva za vlagatelje?
Eno od gospodarskih združenj celo skrbi, da bo begunska kriza postala investicijsko tveganje za Nemčijo. Kdo bo namreč vlagal v državo, v kateri naraščajo družbene napetosti, se sprašujejo gospodarstveniki.
Tudi izjava Heinricha Trappa, vodje lokalne uprave v Dingolfingu, za bavarski radio kaže, da integracija beguncev in migrantov na nemški trg dela ne bo lahko delo. Kot meni bavarski politik, so odrasli begunci oziroma prosilci za azil premalo prizadevni.
20 delovnih mest za prosilce za azil
To po njegovem dokazuje akcija, ki sta jo skupaj organizirala podjetje BMW in lokalne oblasti v Dingolfingu. Zagon novega logističnega obrata v mestu bo namreč dal delo dva tisoč ljudem. 20 delovnih mest so ponudili tudi prosilcem za azil, toda od julija do zdaj niso dobili niti enega kandidata med azilanti, ki bi imel potrebno znanje in bi bil pripravljen za delo.
3
