Nemški ekonomist Thomas Mayer: Varčevanje in reforme so nujne

V Ljubljani se je v osemdesetih letih, v času gospodarske agonije socialistične Jugoslavije, pojavil protirežimski grafit varčevati je treba, pa naj stane, kolikor hoče, ki je smešil partijsko oblast, ki je od državljanov zahtevala zategovanje pasu, da bi lahko poplačali tuja posojila.

Ta grafit je po svoje povezan s t. i. paradoksom varčevanja, na katerega opozarjajo protivarčevalno usmerjeni keynesianski ekonomisti. Ta paradoks pravi, da individualno varčevanje sicer lahko poveča blaginjo posameznika, toda če se vsi ljudje oziroma celotna skupnost odloči za varčevanje, bo to povzročilo strm padec povpraševanja oziroma porabe in s tem tudi padec bruto domačega produkta.

Nasprotniki varčevalnih ukrepov (v angleščini za strogo proračunsko politiko uporabljajo zdaj že skoraj zloglasno besedo austerity) so prepričani, da pri reševanju kriz južnoevropskih držav evroobmočja (Grčija, Španija, Portugalska …) prihaja prav do tega paradoksa varčevanja.

Kot meni najbolj znani keynesianec, nobelovec Paul Krugman, je rešitev za izhod iz krize oziroma recesije popolnoma preprosta: tiskati je treba denar, ki naj ga država zapravlja, da spodbudi povpraševanje. Zato bi morali po mnenju keynesianskih ekonomistov prenehati zategovati pas.

Prav nasprotno meni nekdanji prvi ekonomist Deutsche Banke Thomas Mayer, ki pravi, da se opisani učinki paradoksa varčevanja pojavijo le, če so plače in cene toge in če je gospodarstvo neprilagodljivo. Paradoks varčevanja torej ni posledica varčevanja, ampak znak togosti gospodarstva.

Mayer, ki je v Sloveniji postal znan z nasprotovanjem enačenja naše države s Ciprom, opozarja, da je varčevanje oziroma stroga fiskalna politika nujna, da se države v krizi postavijo na lastne noge. Potem ko je počil posojilni mehurček, imajo namreč južnoevropske države premalo lastnih prihrankov.

Obenem pa nemški ekonomist poudarja, da je hkrati z zategovanjem pasu treba uveljaviti tudi prostotržne reforme, ki bodo naredile gospodarstvo bolj prožno. Ta prožnost bo namreč omogočila prenos delovne sile in kapitala iz panog, ki jih bo prizadelo varčevanje, v druge panoge. V tem primeru bodo večji prihranki zaradi varčevanja v prihodnosti zagotovili tudi višjo gospodarsko rast.