Na Hrvaškem odprli terase gostinskih lokalov

Nerealno je pričakovati, da se bo pandemija novega koronavirusa končala do konca leta, je danes opozoril direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za izredne razmere Michael Ryan. Mogoče pa je zmanjšati število hospitalizacij in smrti, je dejal. 

"Prezgodaj je še in po moje je nerealno pričakovati, da bomo do konca leta končali boj z novim koronavirusom," je dejal Ryan. Prepričan pa je, da bi lahko ob pametnem ravnanju odvzeli pandemiji moč ter zmanjšali število hospitalizacij in smrti.

WHO se po njegovih besedah trenutno osredotoča na ohranitev zmanjšanja prenosa novega koronavirusa, da bi preprečili pojav novih različic in zmanjšali število okuženih. Ryan je prepričan, da bo cepljenje zdravstvenih delavcev in najbolj ranljivih skupin pripomoglo k temu, da pandemije ne bodo več spremljali strah in tragedije.

Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus si želi, da bi začeli cepiti zdravstvene delavce v vseh državah sveta v prvih stotih dneh letošnjega leta. Ostalo je še 40 dni. Ob tem je pozdravil začetek cepljenja s cepivi iz mednarodne pobude Covax v Gani in Slonokoščeni obali, piše STA.

Slovaška je danes prejela prvo pošiljko ruskega cepiva proti novemu koronavirusu, ki sicer še nima dovoljenja Evropske agencije za zdravila (Ema) za uporabo v EU. "Za mano vidite prvo pošiljko cepiva Sputnik V," je na novinarski konferenci na letališču v Košicah na vzhodu Slovaške dejal premier Igor Matovič.

Slovaška je naročila dva milijona odmerkov, danes pa je prejela prvih 200 tisoč odmerkov cepiva. Po Madžarski, kjer so sredi februarja že začeli cepiti z ruskim cepivom Sputnik V, je Slovaška druga članica EU, ki je prejela rusko cepivo.

"Trajalo bo vsaj dva tedna, preden bomo lahko začeli cepiti," je dejal minister za zdravje Marek Krajči. Kot je napovedal, bo podpisal odlok, ki dovoljuje uporabo ruskega cepiva na Slovaškem, tudi če ga Ema ne bo odobrila.

Slovaška, ki ima najvišjo stopnjo smrtnosti zaradi novega koronavirusa na svetu, ob zamudah pri dobavi cepiv iz skupnega naročila EU v zadnjih tednih kaže vse večje zanimanje za rusko cepivo. "Prav je, da kupimo rusko cepivo, saj covid-19 ne ve ničesar o geopolitiki," je dejal Matovič. Kot je dodal, sam nima težav s tem, da bi se cepil z ruskim cepivom.

Slovaška je v zadnjih 14 dneh v povprečju zabeležila 22,66 smrtnega primera zaradi novega koronavirusa na 100 tisoč prebivalcev, sledi ji sosednja Češka z 20,51. Tudi Češka je v nedeljo sporočila, da je v Rusiji naročila cepivo Sputnik V, piše STA.

Avstrijska vlada se je z deželnimi glavarji kljub porastu okužb z novim koronavirusom dogovorila o nadaljnji sprostitvi ukrepov za zajezitev pandemije. Restavracije in lokali bodo lahko na veliko noč začeli obratovati na prostem, od sredine tega meseca pa bodo dovoljene športne dejavnosti za mlade.

V aprilu ali maju bodo sprostili tudi večino ukrepov na področju kulture ob pogoju testiranja na novi koronavirus. Izjema velja za Predarlsko, kjer beležijo nizko incidenco okužb. Tam bodo mogoča večja sproščanja na področju kulture, športa in gastronomije že sredi tega meseca, je danes pojasnil kancler Sebastian Kurz.

Minister za zdravje Rudolf Anschober je napovedal, da bodo kljub temu poskušali vzdrževati nizko raven okužb. Tako bo za bolj prizadeta območja veljalo obvezno testiranje, če jih bodo želeli zapustiti. Podobno so že uvedli za Tirolsko. Dodatno nameravajo zaostriti pravila o nošenju zaščitnih mask tipa FFP2 na delovnih mestih.

Pogajanja o sproščanju ukrepov so napredovala zelo počasi. Ključni spor je bil o odprtju gastronomije, kar so zahtevali predvsem deželni glavarji, temu pa je nasprotovalo ministrstvo za zdravje, piše STA.

V Gani in Slonokoščeni obali so danes začeli s cepljenjem proti covidu-19 s cepivi, ki sta jih državi kot prvi v Afriki prejeli v okviru mednarodne pobude za pravično razdelitev cepiva Covax. Kot prve bodo v obeh državah cepili tamkajšnje zdravstvene delavce. Gana je doslej prejela 600.000 odmerkov cepiva Astrazeneca, Slonokoščena obala 504.000.

"Številni med nami smo sanjali o tem dnevu in smo za to delali več kot 12 mesecev," je ob tem dejal generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus. Ob tem je posvaril, da gre zgolj za začetek tega, kar naj bi dosegli s pobudo Covax.

"Veliko še moramo storiti za uresničitev našega cilja, da se cepljenje začne v vseh državah v prvih sto dneh leta. Na voljo je samo še 40 dni," je opozoril Tedros, so sporočili iz Slovenske fundacije za Unicef.

V Gani se je sicer danes kot prvi proti covidu-19 cepil tamkajšnji predsednik, 76-letni Nana Akufo Addo, ki je priložnost izkoristil tudi za to, da je svoje sodržavljane pozval, naj se prijavijo za cepljenje ter ne verjamejo teorijam zarote, na spletni strani poroča britanski BBC.

"Pomembno je, da s tem, ko sem prvi, dokažem, da je to cepivo varno, tako da bo vsak v Gani zaupal v to cepivo," je še dejal predsednik, ki se je cepil skupaj s soprogo. Cepljenje so v živo prenašali prek televizijskega prenosa.

Že v nedeljskem televizijskem nagovoru je ganski predsednik izpostavil, da je cepivo kot varno odobrila ganska agencija za hrano in zdravila (Fda). Ta je doslej za pogojno rabo odobrila tudi rusko cepivo proti covidu-19 Sputnik V. V postopku odobritve pri Fda naj bi bila še druga cepiva. Prav tako si v Gani prizadevajo, da bi dobili licenco za proizvodnjo nekaterih že obstoječih cepiv proti covidu-19. Ganski znanstveniki sodelujejo tudi pri razvoju afriškega cepiva proti covidu-19.

V Gani sicer načrtujejo, da bodo najprej cepili najranljivejše; starejše od 60 let ali tiste z hudimi zdravstvenimi težavami ter zaposlene v bistvenih panogah, kot so zdravstveni delavci, učitelji, policiste in nekateri novinarji.

Podoben program cepljenje kot v Gani velja tudi za Slonokoščeno obalo. Tam so danes med drugim cepili Patrica Achija, tiskovnega predstavnika predsednika Slonokoščene obale Allessana Outtara. "Cepljenje je domoljubna dolžnost," je ob tem dejal Achi. Slonokoščeni minister za zdravje Eugene Aka Ouele je ob tem sporočil, da naj bi prve odmerke cepiva namenili največjemu urbanemu središču v državi, mestu Abidjan, ki velja za žarišče epidemije covida-19. Poleg zdravstvenim delavcev nameravajo v tej državi prednostno cepiti tudi vojake in policiste.

V okviru pobude Covax naj bi sicer Nigerija, najbolj naseljena afriška država z več kot 200 milijoni prebivalci, še ta teden prejela skoraj štiri milijone odmerkov cepiva proti covidu-19. Predvidoma naj bi prvi odmerki cepiva proti covidu-19 v to državo prispeli v torek.

V Afriki sicer program cepljenja poteka počasi, a ima celina v primerjavi s številnimi zahodnimi državami bistveno manj potrjenih okužb z novim koronavirusom in smrti zaradi covida-19. Po podatkih AFP so doslej v Afriki, kjer živi okoli 1,3 milijarde ljudi, potrdili 3,9 milijona okužb (na svetu skupno 114 milijonov) ter več kot 103.000 smrti zaradi covida-19 (na svetu 2,53 milijona).

V okviru pobude Covax načrtujejo, da naj bi 190 držav v manj kot letu dni prejelo več kot dve milijardi odmerkov cepiva. Na čelu pobude je WHO, sodelujeta pa tudi Globalno zavezništvo za cepljenje (Gavi) ter Koalicija za inovacije pri preprečevanju epidemij (Cepi).

Poleg pobude Covax so svoj program cepljenja zagnale nekatere posamezni afriške države in sicer Senegal, Južna Afrika, Zimbabve, Sejšeli, Mauritius, Ruanda, Ekvatorialna Gvineja, Gvineja, Alžirija, Maroko in Egipt, navaja STA.

Finska je danes zaradi pandemije covida-19 razglasila izredne razmere, ki bodo omogočile, da bodo v državi uvedli stroge ukrepe za zajezitev novega koronavirusa. Vlada namreč načrtuje začasno zaprtje restavracij in omejitev drugih podobnih storitev.

Vlada je v parlament vložila zakon, ki bi sprva za tri tedne omejil delovanje gastronomije. Zakon pa ne bi veljal hkrati za celo državo, ampak bi ga uveljavili le v bolj prizadetih delih države. V veljavo naj bi stopil 8. marca.

Premierka Sanna Marin je še pozvala državljane, naj se izogibajo druženju, držijo razdaljo in nosijo maske. Vlada policijske ure za zdaj ne namerava uvesti. Zakon pa bo omogočil, da bodo zaprli kavarne, restavracije, bare in nočne klube. Odprte bodo ostale menze v domovih in podjetjih, dovoljena bo tudi dostava hrane na dom.

Od začetka pandemije je na Finskem po okužbi z novim koronavirusom umrlo 742 ljudi. V državi s 5,5 milijona prebivalci so doslej potrdili več kot 58.000 okužb. Država je po številu okužb na število prebivalcev ena manj prizadetih v Evropski uniji, vendar pa se virus pospešeno širi. Danes so poročali o 392 novih okužbah, poroča STA.

Dva meseca in pol po popolnem zaprtju v Nemčiji se tamkajšnja vlada ne more več zanašati na podporo javnosti strogim ukrepom za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

Raziskava je pokazala, da le 26 odstotkov anketiranih podpira nadaljevanje trenutnih strogih ukrepov za zaustavitev koronavirusa, le devet odstotkov anketiranih pa podpira uvedbo še strožjih ukrepov. Večina (43 odstotkov) si želi omilitve ukrepov, medtem ko 17 odstotkov vprašanih podpira popolno vrnitev v normalno življenje.

Rezultati prvič od uvedbe strogih ukrepov decembra lani ne izražajo podpore zaprtju države. Na začetku so ukrepi, s katerimi so zaprli šole, nenujne trgovine, restavracije, hotele in kulturne ustanove, uživali 73-odstotno podporo.

V zadnjih tednih so se otroci v Nemčiji pričeli postopoma vračati v šole, prav tako pa so se s ponedeljkom v državi odprli frizerski saloni. Rahljanje ukrepov je sledilo pogovorom kanclerke Angele Merkel z predsedniki vlad nemških zvezdnih dežel, v katerih so se sicer strinjali, da zaprtje podaljšajo. Naslednji pogovori o sproščanju ukrepov bodo v sredo.

Nemčija je kljub pojavu novih različic koronavirusa uspela drastično zmanjšati število okužb, je pa vlada vseeno tarča številnih kritik zaradi strategije cepljenja in zapoznelega uvajanja hitrih testov, poroča STA.

Evropska komisija bo zakonodajni predlog za uvedbo skupnega potrdila oziroma "digitalnega zelenega potnega lista" o cepljenju proti okužbi z novim koronavirusom predstavila še ta mesec, je danes na Twitterju napovedala predsednica komisije Ursula von der Leyen.

Kot je dodala, je cilj predloga uvedba skupnega dokazila na ravni EU o tem, da je neka oseba ali bila cepljena ali je covid-19 prebolela ali pa je bila - če cepljenja zaenkrat ni mogla opraviti - na testiranju negativna. To dokazilo mora spoštovati pravila glede varnosti ter zasebnosti in zaščite osebnih podatkov.

V ločenem tvitu je von der Leynova še pojasnila, da bi moral zeleni potni list predvsem "olajšati življenja Evropejcev" ter "jim postopoma omogočiti varno gibanje v Evropski uniji ali tujini - zaradi dela ali turizma".

Predsednica komisije je o tem sicer danes spregovorila tudi pred evropskimi poslanci iz vrst nemških krščanskih demokratov (CDU), ki jim pripada tudi sama, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki se je dokopala do prepisa njenega govora.

Ob tem je med drugim pojasnila, da želijo v Bruslju v prihodnjih nekaj mesecih zagotoviti tehnične predpostavke oziroma rešitve za tovrstno potrdilo o cepljenju, in obenem poudarila, da bo lahko zeleni potni list uspešen le ob konkretni podpori vseh držav članic.

Izvršni podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas je po današnjem neformalnem virtualnem zasedanju ministrov EU za zdravje napovedal, da bo komisija predlog prestavila 17. marca. Predlog, katerega namen je postopno obnoviti svobodo gibanja v EU, bo 25. marca predložen na naslednji vrh sedemindvajseterice, je dejal.

Portugalska ministrica za zdravja Marta Temido pa je po videokonferenci v imenu portugalskega predsedstva EU poudarila, da bi digitalni cepilni potni list omogočil vrnitev v normalnost. "Danes bolj kot kdaj koli prej potrebujemo skupen pristop k varnemu gibanju naših državljanov," je dejala po poročanju portugalske tiskovne agencije Lusa.

Vprašanje skupnih potrdil o cepljenju proti okužbi z novim koronavirusom, ki bi služila nezdravstvenim namenom in omogočila odpiranje družb, je sicer razdelilo države članice EU, a podpora se jim vendarle vztrajno krepi. Države z močno razvitim turizmom, na primer Grčija, želijo, da bi potrdilo predvsem olajšalo potovanja in s tem znova spodbudilo turizem. Nekatere druge države, med katerimi naj bi bili Nemčija in Francija, svarijo pred hitenjem in diskriminacijo.

V Evropski komisiji medtem že ves čas izpostavljajo, da je treba potrdilo o cepljenju najprej doreči z zdravstvenega vidika, z razpravo o drugih vidikih pa da je treba počakati, saj manjka še nekaj ključnih informacij, kot na primer ni še jasno, ali cepljena oseba prenaša virus. Opozarjajo tudi, da je treba najprej cepiti več ljudi.

Voditelji držav članic so na vrhu minuli teden strinjali, da naj bi bil tehnični del priprav na omenjeni potni list zaključen v naslednjih treh mesecih. Cilj je vzpostaviti dokaz o cepljenju na ravni EU, ki ga ne bo mogoče ponarediti. Ta bi lahko bil v obliki berljivega dokumenta s QR kodo, ki bi ga lahko oseba imela vedno pri sebi ali stiskanega na papirju ali shranjenega v pametnem telefonu, podobno kot letalsko ali železniško vozovnico. Predpogoj za to je ustrezna kompatibilnost oziroma povezanost nacionalnih sistemov vseh 27 držav članic, poroča STA.

Oblasti Nemčije in Francije, ki se tako kot druge evropske države soočajo z zamudami pri cepljenju proti covidu-19, imajo težave pri prepričevanju državljanov, da je cepivo britansko-švedskega podjetja AstraZeneca enako učinkovito kot ostala v Evropski uniji doslej odobrena cepiva. V obeh državah zato ostajajo zaloge tega cepiva.

V Nemčiji in Franciji težave zaradi zavračanja cepiva AstraZeneceBerlin/Pariz, 1. marca - Oblasti Nemčije in Francije, ki se tako kot druge evropske države soočajo z zamudami pri cepljenju proti covidu-19, imajo težave pri prepričevanju državljanov, da je cepivo britansko-švedskega podjetja AstraZeneca enako učinkovito kot ostala v Evropski uniji doslej odobrena cepiva. V obeh državah zato ostajajo zaloge tega cepiva.

V Franciji so od 1,7 milijona odmerkov cepiva AstraZenece in oxfordske univerze, kolikor so ga prejeli doslej, porabili le 273.000 odmerkov. Cepivo ostaja, čeprav se lahko ciljne skupine - zdravstveni delavci, ki so starejši od 50 let, in ljudje z zdravstvenimi tveganji - cepijo pri svojih osebnih zdravnikih in jim ni treba čakati na naročilo pri centrih za cepljenje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V obeh državah pristojne oblasti cepljenja s tem cepivom niso odobrile za starejše od 65 let zaradi pomanjkanja podatkov o njegovi učinkovitosti za to starostno skupino, kar ne velja za cepivi Pfizerja in BioNTecha ter Moderne. Evropska agencija za zdravila (Ema) je sicer cepivo AstraZenece odobrila tudi za starejše od 65 let.

Francoski minister za zdravje Olivier Veran je dvome skušal odpraviti s tem, da se je s tem cepivom minuli teden cepil v televizijskem prenosu. Koordinator cepljenja v državi Alain Fischer pa je kritiziral "nepoštenost" negativnega poročanja medijev o cepivu. Kljub temu v Franciji razen omenjenim še ne dovolijo cepljenja s tem cepivom, niti starejšim od 65 let.

Tudi v Nemčiji se krepijo pozivi k sprostitvi prednostnih seznamov za cepljenje, da cepivo AstraZenece ne bi šlo v nič. Nemčija je do 23. februarja prejela 1,45 milijona odmerkov cepiva AstraZenece. Doslej so porabili samo 240.000 odmerkov.

Zaradi neuporabljenega cepiva je nemška vlada učitelje in zaposlene v vrtcih s tretjega mesta uvrstila na drugo mesto na prednostnem seznamu za cepljenje. Nekateri regionalni voditelji pa pozivajo, naj bo cepivo dostopno za vse, da ne bi ostajalo.

Tako je bavarski ministrski predsednik Markus Söder za Bild am Sonntag dejal, da ne smejo zavreči ali pustiti niti enega odmerka in naj zato cepijo vse, ki to želijo. Izpostavil je, da vsak dan šteje. Z njim se strinja tudi ministrski predsednik dežele Baden-Wuerttemberg Winfried Kretschmann, ki je dejal, da si Nemčija ne more privoščiti, da cepiva ne bi porabili, zato ker se tisti, ki so do cepljenja upravičeni, ne želijo cepiti.

Nemška kanclerka Angela Merkel se bo v sredo sestala z vodji 16 zveznih dežel na pogovorih o nadaljnjih korakih v boju proti pandemiji. Nemška kanclerka je cepivo AstraZenece minuli teden pohvalila kot zaupanje vredno, Nemce pa pozvala, naj ne izbirajo cepiva. Sama je sicer zavrnila pozive, naj se cepi z njim, ker je stara 66 let in do tega cepiva ni upravičena.

Carsten Watzl, generalni sekretar nemškega društva za imunologijo, je za britanski BBC v nedeljo dejal, da bo nemški regulator verjetno spremenil priporočilo glede uporabe cepiva AstraZenece. Izpostavil je, da podatki nedavne škotske študije kažejo, da cepivo starejše ščiti pred hujšim potekom bolezni. V Veliki Britaniji s cepivom AstraZenece namreč cepijo tudi starejše od 65 let.

Thomas Mertens, predsednik nemškega odbora za cepljenje (Stiko), je v petek dejal, da bodo znova premislili o priporočilih, ki so jih sprejeli zaradi pomanjkanja podatkov o učinku cepiva pri starejših od 65 let. Izpostavil je, da cepiva niso nikoli kritizirali in da je zelo dobro. Napovedal je skorajšnjo objavo "posodobljenih priporočil", potem ko bodo prejeli podrobnosti škotske študije.

V študiji, ki jo je nedavno objavila univerza v Edinburgu, so ugotovili, da se štiri tedne po cepljenju s prvim odmerkom cepiva Pfizerja tveganje za hospitalizacijo zaradi covida-19 zmanjša za do 85 odstotkov, s prvim odmerkom cepiva AstraZenece pa do 94 odstotkov. Pokazala je tudi, da je po enakem obdobju pri starejših od 80 let tveganje za hospitalizacijo manjše za 81 odstotkov.

Cepivo AstraZenece se je na kliničnih testih izkazalo za okoli 60-odstotno učinkovito, medtem ko sta bili cepivi Pfizerja in BioNTecha ter Moderne 95-odstotno učinkoviti. Njegova prednost je v tem, da ga je mogoče hraniti v običajnih hladilnikih, piše STA.

Britanske zdravstvene oblasti intenzivno iščejo osebo, ki je bila na testu pozitivna na brazilsko različico novega koronavirusa, piše STA.

Pristojne oblasti so v nedeljo zvečer sporočile, da so v Veliki Britaniji odkrili šest primerov različice virusa, ki se je prvič pojavila v brazilskem mestu Manaus. Tri so odkrili v Angliji, tri pa na Škotskem, poročajo tuje tiskovne agencije.

V Angliji so dva primera locirali v grofiji Gloucestershire, tretjega pa še poskušajo izslediti, saj dokumentacija ni bila pravilno izpolnjena, so danes sporočili pristojni.

Podsekretar, pristojen za cepljenje, Nadhim Zahawi je za BBC povedal, da oblasti sodelujejo s pošto, da bi izsledile to osebo. "Morda so imeli test za domačo uporabo ali test, ki so ga dobili od lokalnih oblasti, vendar niso izpolnili kontaktnih podatkov," je pojasnil.

Dodal je, da ni jasno, ali se je ta oseba okužila na Otoku ali kje drugje, je pa izrazil prepričanje, da jo bodo našli, saj da so zdravstvene oblasti precej dobre pri tem.

Različica novega koronavirusa iz Manausa pristojnim povzroča velike skrbi, saj velja za posebej nalezljivo, obstoječa cepiva pa morda proti njej niso učinkovita.

Minuli mesec so v Veliki Britaniji že odkrili različico virusa, ki se je pojavila v Braziliji, vendar ne gre za isto variantno, poroča BBC.

Velika Britanija je sredi januarja prepovedala vse polete iz Južne Amerike. Okužene osebe naj bi sicer v državo prišle na letu iz Sao Paola preko Züricha, zato so bili v opoziciji kritični do vladnih ukrepov proti širjenju virusa na mejah, še piše STA.

Oblasti na Češkem, ki jo je pandemija novega koronavirusa izjemno hudo prizadela, so prebivalcem za najmanj tri tedne bistveno omejile svobodo gibanja. Območja, kjer živijo, lahko zapuščajo le še izjemoma, policija ob pomoči vojske pa od danes izvaja strog nadzor na cestah in vlakih, piše STA.

"Povsod bomo, celo na najmanjših lokalnih cestah," je na vprašanje nemške tiskovne agencije dpa zatrdil predstavnik policije. Če bo kršitev pravil glede omejitve gibanja manjša oziroma ne bo povsem jasno, ali se nekaj sme ali ne sme, bodo policisti zaenkrat še prizanesljivi, a tiste, ki bodo pravila očitno kršili, zagotovo čaka kazen, je še povedal in dodal, da so nekaj teh danes zjutraj tudi že izrekli. Gre za globe v višini okoli 400 evrov.

Zaradi policijskega nadzora so sicer marsikje na Češkem nastajali zastoji. Pri nadzoru več kot 25.000 policistom pomaga okoli 5000 vojakov. Odhod na delo, k zdravniku in k upravnim organom je sicer upravičen razlog za prečkanje okrajnih meja, a le, če ima oseba pri sebi ustrezno pisno potrdilo. Na spletu se vrstijo kritike novih omejitev in komentarji, da se celo v komunističnih časih kaj takega ni dogajalo.

Epidemiološka slika na Češkem je najslabša v Evropski uniji in med najslabšimi na svetu. Po današnjih podatkih so v minulih 24 urah v državi z 10,7 milijona prebivalcev potrdili 4557 okužb z novim koronavirusom, od začetka pandemije pa že več kot 1,2 milijona. Po zadnjih podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) so v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev na Češkem potrdili kar 1120 novih okužb, še piše STA.

Številni menijo, da omejitveni ukrepi, ki jih je doslej sprejela vlada premierja Andreja Babiša, niso dovolj strogi. Sindikati na primer predlagajo enotedensko ustavitev gospodarstva v času velikonočnih praznikov. Vlada po drugi strani vsaj zaenkrat načrtuje le obvezna redna testiranja v podjetjih z več kot 250 zaposlenimi, poroča dpa.

Turško gospodarstvo je lani zabeležilo 1,8-odstotno rast in se je tako kljub pandemiji izognilo padcu. V zadnjem četrtletju lani se je bruto domači proizvod (BDP) glede na enako obdobje leto prej povečal za 5,9 odstotka, je danes objavil turški statistični urad.

Turški BDP je po oceni statističnega urada lani znašal 5047,9 milijarde turških lir (572,5 milijarde evrov).

Dodana vrednost v finančnem sektorju in zavarovalništvu se je povečala za 21,4 odstotka, v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih za 13,7 odstotka, v kmetijstvu za 4,8 odstotka, v javnem sektorju, izobraževanju, zdravstvu in socialnem delu za 2,8 odstotka in za dva odstotka v industrijskem sektorju. Upadla je med drugim v gradbeništvu, za 3,5 odstotka, je razvidno iz objave na spletni strani urada.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa prejšnji teden ocenil, da se bo turški BDP letos zvišal za šest odstotkov.

Medtem ko je pandemija zahtevala visoko človeško in gospodarsko ceno, je odziv politike, ki se je osredotočil na monetarno in kreditno spodbudo, vodil k močnemu odboju, je ugotovil IMF. Nekatere šibkosti, kot sta visoka inflacija, ki je trenutno blizu 15 odstotkom, in obsežen uvoz, sicer ostajajo, je pa Turčija med redkimi državami, ki so lani zabeležile gospodarsko rast, poroča dpa, piše STA.

Nemška vlada je v nedeljo na seznam nevarnih območij z novimi različicami novega koronavirusa uvrstila tudi francoski departma Moselle, kjer se močno širi nevarna južnoafriška različica. Kljub temu zaenkrat še ne bodo zaostrili nadzora na meji s to pokrajino, je za nemško tiskovno agencijo dpa pojasnil nemški zunanji minister Heiko Maas.

"Le redko katera regija je tako čezmejno povezana kot sta Posarje in Moselle. Z novimi ukrepi sem soglašal le pod pogojem, da ne bo vnovičnih kontrol na meji," je dejal Maas, piše STA.

Za potnike iz pokrajin, ki jih je nemška vlada uvrstila na seznam nevarnih območij z novimi različicami koronavirusa, velja obvezno testiranje in prepoved uporabe javnega prevoza, predvsem pa je zelo malo izjem za možnost vstopa v Nemčijo. Še posebej strog je nadzor na meji med Nemčijo in Češko ter avstrijsko deželo Tirolsko. A na meji z Moselle ne bo stacionarnih nadzornih točk, kakršne so vzpostavili tam, ampak bodo policisti še naprej izvajali naključni nadzor v zaledju meje, navaja dpa.

Poiskali bodo "pragmatične rešitve"

Več podrobnosti o prihodnjem režimu na meji, ki bo začel veljati s torkom, naj bi še danes določil posebni odbor. Tudi Maas in njegov francoski kolega Jean-Yves Le Drian sta se v petek dogovorila, da bodo poiskali pragmatične rešitve. "Bo pa zajezitev te mutacije virusa za ljudi v regiji nova težka preizkušnja," je dejal Maas.

V francoskem departmaju Moselle se je v preteklih tednih razširila predvsem nevarna južnoafriška različica novega koronavirusa. Po navedbah francoskega premierja Jeana Castexa je ta različica prisotna že pri okoli 60 odstotkih novih primerov okužb s koronavirusom. V Nemčiji znaša ta delež manj kot odstotek, piše STA.

Poleg tega je visoka tudi incidenca okužb v departmaju Moselle, ki ima okoli milijon prebivalcev. Tam trenutno beležijo skoraj 300 okužb na 100 tisoč prebivalcev, v sosednjem Posarju pa le 73. V Porenju-Pfalškem samo 49, še navaja dpa.