Nelegalni rudniki v Bosni

Oktobra lani se je vasi Ričica pri Kakanju težko poškodoval 25-letni fant. Nanj se je zrušil strop rudnika. Toda fant ni delal v uradnem, znanem rudniku premoga Kakanj, temveč v nelegalnem rudniku, ki so ga nekdanji brezposelni rudarji izkopali sami. Po poročanju Al Jazeere je bila to edina nesreča v nelegalnih rudnikih.

"Jame so precej bolj plitve in zato lahko rudarji hitreje zbežijo na plano," je dejal eden izmed rudarjev. Če pa se že poškoduje, se rudar najprej umije in preobleče ter si izmisli zgodbo, da je padel s traktorja. V bojazni, da za rudnik ne bi izvedela policija in ga ne bi zaprli.

Tona premoga za 20 evrov Zgodbe o nelegalnih rudnikih in rudarjih brez zaščite naj bi bile značilne za države nerazvitega sveta. Toda v okolici Kakanja naj bi bilo po navedbah portala Zenica on-line okoli sto nelegalnih rudnikov. Kot je dejal lastnik enega izmed njih, premog lahko najdeš že samo, če malo zakoplješ s krampom. Premog iz Kakanja velja za zelo kakovostnega in ga je veliko. V uradnem rudniku Kakanj, ki deluje že od 19. stoletja, na leto izkopljejo okoli milijon in pol ton premoga.

Improvizirane rudarske jame so precej manjše kot uradni rudnik. Dolge so do 200 metrov. V njih pa nelegalni rudarji kopljejo tako, kot se je kopalo nekoč – na roke, brez zaščite. Celo podpore rudnika naredijo le improvizirano.

"Kopljemo, da bi si lahko kupili hrano," je Dnevnemu Avazu dejal 27-letni mladenič, ki trdi, da že 20 let rudari. Začel je kot deček ob očetu rudarju.

Tedaj je bila tona premoga vredna še 50 evrov, zdaj jo iz nelegalnega rudnika prodajo za okoli 20 evrov. "To je naš kruh in hvaležni smo, da ga imamo," je dodal mladenič.

"Gazde" in nekdanji rudarji Vsak rudnik ima svojega "gazdo", lastnika, ki pobere polovico dobička od premoga. "Noben 'gazda' nisem. Res pa je, da sem jaz odkopal jamo," je za Al Jazeero dejal eden izmed njih, 24-letni mladenič, ki so mu pri odkopu jame pomagali prijatelji in oče, upokojeni rudar. Ta še vedno občasno pride preverit razmere v jami. V njegovi jami šest rudarjev dnevno izkoplje do šest ton premoga. Rudarji so organizirani tako, da premog koplje najbolj izkušen rudar, navadno so to nekdanji zaposleni rudnika Kakanj, preostali premog s samokolnicami vozijo iz jame.

"Jam je veliko. Vsak se znajde po svoje," je za Slobodno Dalmacijo zatrdil lastnik enega od nelegalnih rudnikov: "Nimam nikakršnih dovoljenj. Če grem v zapor, bom šel pač v zapor. Nekaj moramo delati. Če ne bi imel rudnika, bi moral krasti, da bi preživel družino." Kot pravi, zdaj nikomur ne kradejo premoga, saj kopljejo le po ostankih.

Mesto revežev Med nelegalnimi rudarji pa niso le nekdanji zaposleni rudnika Kakanj. So tudi univerzitetno izobraženi moški, rudarji so novinarjem Nove TV zatrdili, da je bil med njimi tudi zdravnik.

"To je posel od danes do jutri, od zvezde do zvezde. Delo črno kot premog," je filozofsko opisal 45-letni nekdanji rudar rudnika Kakanj, ki zdaj dela na črno. Medtem ko imajo mladi nelegalni rudarji še upanje, da se bodo nekoč zaposlili legalno, so starejši to upanje že izgubili: "O tem, kakšno bo moje življenje, ko ne bom več dovolj močan, da bi delal v rudniku, sploh nočem razmišljati. Brez moči, brez pokojnine."

Nelegalni rudarji so ogorčeni nad oblastjo. "Politiki se mastijo in nihče noče prevzeti odgovornosti, da so Kakanj spremenili v mesto revežev," je bil za Dnevni avaz ogorčen eden izmed rudarjev: "Nekoč so hoteli mesto poimenovati po Titu, pa poglejte, kaj je zdaj tu."

Oblasti ustreza, da služijo za preživetje Oblasti občasno zasujejo kakšnega od nelegalnih rudnikov. "Nelegalno izkopavajo na terenu, ki je last rudnika," je za Slobodno Dalmacijo dejal predstavnik rudnika Kakanj Adib Zekić: "To moramo prijaviti odgovornim, nato pa naj policija in inšpekcija ukrepajo dalje. V gospodarskem smislu nas to površinsko izkopavanje niti ne zanima, a to je nelegalno in nevarno."

Kljub temu pa priznavajo, da stvar ni tako preprosta, saj je prav od črnega izkopavanja premoga odvisna eksistenca mnogih ljudi. Preteklo zimo je italijanski fotoreporter Giuliano Camarda v Kakanju posnel reportažo, za katero so na portalu Lupiga.hr zapisali, da je "kot iz držav tretjega sveta".

Na fotografijah niso nelegalni rudarji, temveč nabiralci odvrženega premoga na deponijah rudnika. Med njimi so otroci in ženske. Vrečo nabranega premoga so prodajali po dva evra. "Nihče ne želi preprečiti te nelegalne dejavnosti," je na svoji spletni strani zapisal fotograf: "Saj dokler reveži nabirajo premog in s tem zaslužijo za preživetje, oblasti ni treba, da jim omogoči normalno delo."