Sreda, 21. 1. 2015, 12.14
5 let, 8 mesecev
Nelegalni rudniki v Bosni
Oktobra lani se je vasi Ričica pri Kakanju težko poškodoval 25-letni fant. Nanj se je zrušil strop rudnika. Toda fant ni delal v uradnem, znanem rudniku premoga Kakanj, temveč v nelegalnem rudniku, ki so ga nekdanji brezposelni rudarji izkopali sami. Po poročanju Al Jazeere je bila to edina nesreča v nelegalnih rudnikih.
"Jame so precej bolj plitve in zato lahko rudarji hitreje zbežijo na plano," je dejal eden izmed rudarjev. Če pa se že poškoduje, se rudar najprej umije in preobleče ter si izmisli zgodbo, da je padel s traktorja. V bojazni, da za rudnik ne bi izvedela policija in ga ne bi zaprli.
Improvizirane rudarske jame so precej manjše kot uradni rudnik. Dolge so do 200 metrov. V njih pa nelegalni rudarji kopljejo tako, kot se je kopalo nekoč – na roke, brez zaščite. Celo podpore rudnika naredijo le improvizirano.
"Kopljemo, da bi si lahko kupili hrano," je Dnevnemu Avazu dejal 27-letni mladenič, ki trdi, da že 20 let rudari. Začel je kot deček ob očetu rudarju.
Tedaj je bila tona premoga vredna še 50 evrov, zdaj jo iz nelegalnega rudnika prodajo za okoli 20 evrov. "To je naš kruh in hvaležni smo, da ga imamo," je dodal mladenič.
"Jam je veliko. Vsak se znajde po svoje," je za Slobodno Dalmacijo zatrdil lastnik enega od nelegalnih rudnikov: "Nimam nikakršnih dovoljenj. Če grem v zapor, bom šel pač v zapor. Nekaj moramo delati. Če ne bi imel rudnika, bi moral krasti, da bi preživel družino." Kot pravi, zdaj nikomur ne kradejo premoga, saj kopljejo le po ostankih.
"To je posel od danes do jutri, od zvezde do zvezde. Delo črno kot premog," je filozofsko opisal 45-letni nekdanji rudar rudnika Kakanj, ki zdaj dela na črno. Medtem ko imajo mladi nelegalni rudarji še upanje, da se bodo nekoč zaposlili legalno, so starejši to upanje že izgubili: "O tem, kakšno bo moje življenje, ko ne bom več dovolj močan, da bi delal v rudniku, sploh nočem razmišljati. Brez moči, brez pokojnine."
Nelegalni rudarji so ogorčeni nad oblastjo. "Politiki se mastijo in nihče noče prevzeti odgovornosti, da so Kakanj spremenili v mesto revežev," je bil za Dnevni avaz ogorčen eden izmed rudarjev: "Nekoč so hoteli mesto poimenovati po Titu, pa poglejte, kaj je zdaj tu."
Kljub temu pa priznavajo, da stvar ni tako preprosta, saj je prav od črnega izkopavanja premoga odvisna eksistenca mnogih ljudi. Preteklo zimo je italijanski fotoreporter Giuliano Camarda v Kakanju posnel reportažo, za katero so na portalu Lupiga.hr zapisali, da je "kot iz držav tretjega sveta".
Na fotografijah niso nelegalni rudarji, temveč nabiralci odvrženega premoga na deponijah rudnika. Med njimi so otroci in ženske. Vrečo nabranega premoga so prodajali po dva evra. "Nihče ne želi preprečiti te nelegalne dejavnosti," je na svoji spletni strani zapisal fotograf: "Saj dokler reveži nabirajo premog in s tem zaslužijo za preživetje, oblasti ni treba, da jim omogoči normalno delo."