Nekdanji prvi mož Patrie zahteva odškodnino od države

Nekdanji generalni direktor Patrie Jorma Wiitakorpi od finske države na sodišču zahteval odškodnino zaradi dolgotrajnega sodnega procesa, in sicer v višini 6500 evrov.

Wiitakorpi svojo zahtevo utemeljuje s tem, da se je sodišče v finski Hämeenlinni odločilo sojenje zaradi afere Patria v Sloveniji združiti s sojenjem zaradi podobne afere na Hrvaškem, zaradi česar se bo vse občutno zavleklo.

Zaradi afere izgubil službo, položaj in ugled Kot je dejal Wiitakorpi, je zaradi afere tudi izgubil službo, položaj in ugled. Za tri leta, kolikor traja sojenje, bo zahteval po 1500 evrov odškodnine, ter še dodatnih 2000 evrov. Po oceni STT gre sicer za precej nizko zahtevo za odškodnino glede na običajne primere.

Sojenje zaradi obtožb o podkupovanju v Sloveniji se je medtem po prej kot dveh mesecih že formalno zaključilo. Začelo se je 20. avgusta.

Decembra pa se bo v kraju Kanta Häme nadaljevalo s povezanim primerom za Hrvaško. Sodišče je danes sporočilo preliminarni načrt, po katerem naj bi se priprave na sojenje začele 5. decembra, glavna obravnava z branjem obtožnice pa 9. decembra. Za konec hrvaškega dela procesa so predvideli 13. in 14. februar. Sodba naj bi bila nato znana konec pomladi ali v začetku poletja.

Sodbe pa bodo tedaj izrečene za vse obtožene - tudi za Wiitakorpija in glavnega finančnega direktorja Patrie Kaija Nurmija, ki sicer nista obtožena v hrvaškem delu sojenja.

Nepravilnosti tudi na Hrvaškem V hrvaškem delu so med skupaj šestimi obtoženimi trije iz slovenskega procesa - nekdanji izvršni podpredsednik Patrie Vehicles Heikki Hulkkonen, zastopnik Patrie za Slovenijo Reijo Niitynen ter njen direktor prodaje Tuomas Korpi.

Predstavniki Patrie naj bi pri prodaji 84 osemkolesnikov Hrvaški v vrednosti 112 milijonov evrov izplačali za 1,5 milijona evrov podkupnin hrvaškim predstavnikom. Med njimi naj bi bil celo bivši hrvaški predsednik Stipe Mesić.

V slovenskem delu je že prejšnji petek svoje zaključne besede podal Hulkkonen, v četrtek pa so mu sledili še Wiitakorpi, Niitynen in Korpi. Danes sta bila na vrsti še Nurmio in samo podjetje Paria Vehicles.

Vsi so obtoženi podkupovanja javnih uslužbencev v Sloveniji oziroma oseb, ki so vplivale na nakup 135 osemkolesnikov za Slovensko vojsko za 278 milijonov evrov leta 2006. Vsi tudi vztrajajo, da s prodajo oklepnikov v Sloveniji ni bilo nič narobe.

Poleg izrekanja še zadnjih zaključnih besed so danes opravili tudi razpravo o kaznih za obtožene, a le za Wiitakorpija in Nurmija, ki nista del procesa o prodaji oklepnikov Hrvaški. Tožilec Jukka Rappe vztraja pri zahtevanih kaznih dveh let in pol zapora za Wiitakorpija in leto dni pogojne zaporne kazni za Nurmija.