Torek, 14. 1. 2025, 13.58
9 ur, 57 minut
Nato zaradi domnevnih sabotaž v Baltskem morju poostril nadzor
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,23
V misijo bodo vključene ladje in letala, pa tudi avtonomna podvodna plovila.
Zveza Nato bo sprožila misijo v Baltskem morju z namenom poostritve nadzora in varnosti na tem območju, potem ko je v zadnjih mesecih prišlo do več poškodb na podmorskih telekomunikacijskih in energetskih kablih. Več strokovnjakov in politikov ob tem prst uperja v Rusijo, češ da gre za sabotaže in hibridno vojno proti Zahodu.
Zveza Nato bo sprožila misijo Baltska straža, s katero bo okrepila svojo prisotnost v Baltskem morju in zaščitila kritično podvodno infrastrukturo, je danes v Helsinkih na srečanju voditeljev zaveznic ob Baltskem morju povedal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte.
V misijo bodo vključene ladje in letala, pa tudi avtonomna podvodna plovila, je Rutte še povedal na srečanju, ki ga je gostil skupaj s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom in estonskim premierjem Kristenom Michalom. Sodelovale so še Nemčija, Danska, Latvija, Litva, Poljska in Švedska.
Operacija bo trajala do nadaljnjega
Finska bo v okviru misije v Baltsko morje napotila najmanj dve plovili, Švedska pa tri vojaške ladje in letalo. Natančno skupno število sodelujočih plovil ni znano, operacija pa bo glede na navedbe v izjavi zveze Nato trajala "do nadaljnjega", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zveza Nato je misijo za nadzor in zaščito infrastrukture v Baltskem morju napovedala po tem, ko je v zadnjih mesecih prišlo do več poškodb na telekomunikacijskih in energetskih kablih na dnu morja. Več strokovnjakov in politikov je za to bolj ali manj neposredno obtožilo Rusijo, ki naj bi bila odgovorna za domnevne sabotaže.
Te naj bi izvajala s pomočjo t. i. flote v senci, sestavljene iz starejših ladij vprašljivega izvora, ki prevažajo rusko nafto in naftne derivate.
Obstajajo razlogi za skrb
"Preiskave vseh teh primerov še potekajo, vendar obstajajo razlogi za skrb. Varnost naše infrastrukture je izredno pomembna – ne le zaradi oskrbe z energijo [...], prek podmorskih kablov poteka tudi več kot 95 odstotkov internetnega prometa, 1,3 milijona kilometrov kablov pa vsak dan zagotavlja finančne transakcije v ocenjeni vrednosti približno deset bilijonov dolarjev," je opozoril Rutte.
Napetosti med Zahodom in Rusijo v povezavi z infrastrukturo pod Baltskim morjem se tako nadaljujejo, kot tudi medsebojne obtožbe o sabotažah. Te so se okrepile nekaj mesecev po začetku vojne v Ukrajini februarja 2022, potem ko je septembra istega leta prišlo do eksplozij na plinovodih Severni tok.
