Ukrajinska raketa ubila pomembnega ruskega generala

17.55 Erdogan: Turčija pred oktobrom ne bo ratificirala švedskega pristopnega protokola

Turčija pred oktobrom ne bo mogla ratificirati švedskega pristopnega protokola za članstvo v Natu, je danes ob koncu vrha zavezništva v Vilniusu dejal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Kot razlog je navedel dvomesečni poletni premor v delu parlamenta in dodal, da bo potrebno opraviti še razprave o mnogih drugih zakonskih predlogih.

Turški predsednik je na novinarski konferenci sicer dodal, da ostaja cilj, da dokončajo ta postopek "v najkrajšem možnem času", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Erdogan je dolgo veljal za glavno oviro Švedske do članstva v vojaškem zavezništvu, a je nato v ponedeljek vendarle pristal, da bo protokol o švedskem pristopu k Natu posredoval turškemu parlamentu in poskrbel za ratifikacijo.

Do preboja v pogovorih med Ankaro in Stockholmom je prišlo na sestanku Erdogana s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom pred začetkom vrha v litovski prestolnici.

Voditelja sta se strinjala, da bosta njuni državi nadaljevali sodelovanje na področju boja proti terorizmu, med drugim v okviru novega varnostnega partnerstva. V skupni izjavi pa sta naslovila tudi Erdoganovo zahtevo po nadaljevanju pristopnih pogajanj Turčije z EU.

Švedska je za vstop v zavezništvo po desetletjih nevtralnosti skupaj s Finsko zaprosila maja lani spričo ruske agresije na Ukrajino. Članice zavezništva so obe državi v Nato uradno povabile na vrhu zavezništva pred enim letom v Madridu. Finska se je zavezništvu priključila aprila letos, Švedska pa še čaka na zeleno luč Ankare in Budimpešte.

17.46 Ruska vojska naj bi od Wagnerja prevzela več tisoč kosov vojaške opreme

Ruska vojska je od zasebne najemniške vojske Wagner prevzela več kot 2000 kosov težke vojaške opreme, vključno s tanki, je danes sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. Poleg tega naj bi vojska od najemniške skupine pridobila tudi približno 2500 ton streliva in okoli 20.000 kosov drugega orožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Prevzetih je bilo več kot 2000 kosov opreme," je v izjavi sporočilo rusko obrambno ministrstvo in dodalo, da je ruska vojska prevzela tudi okoli 2500 ton streliva in okoli 20.000 kosov osebnega orožja.

Po mesecih napetosti med skupino Wagner in ruskim vojaškim vodstvom je vodja najemniške skupine Jevgenij Prigožin konec junija sprožil upor, ki pa se je končal še isti dan - domnevno po posredovanju beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka.

V skladu z dogovorom, na podlagi katerega so sile Wagnerja nehale prodirati proti Moskvi, je Rusija umaknila obtožbe proti Prigožinu in mu dovolila, da odide v Belorusijo. Tja naj bi tudi odšel, pred dnevi pa je Lukašenko sporočil, da je v Rusiji. Kje natančno se nahaja Prigožin, ni znano. Po uporu naj bi se sicer že srečal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Vodja ruske zunanje obveščevalne službe SVR Sergej Nariškin pa je danes za rusko tiskovno agencijo Tass povedal, da se je po Wagnerjevem uporu pogovarjal z direktorjem ameriške obveščevalne agencije Cia Williamom Burnsom. V enournem pogovoru sta po njegovih besedah "razmišljala in razpravljala o tem, kaj storiti z Ukrajino", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Da sta bila z vodjo ruske zunanje obveščevalne službe v stiku, je v začetku tega meseca sicer že potrdil tudi Burns. Ob tem ni povedal, o čem sta se pogovarjala, Nariškinu pa naj bi zagotovil, da ZDA v upor Wagnerja niso bile vpletene.

17.14 Ukrajinska raketa ubila pomembnega ruskega generala

Po poročanju ruske državne televizije je namestnika načelnika ruskega južnega vojaškega okrožja generala Olega Cokova ubila ukrajinska raketa. Poslanec dume in nekdanji general Andrej Guruljov je v torek zvečer v propagandni oddaji "60 minut" govoril o "herojski" smrti. Rusko ministrstvo za obrambo smrti uradno še ni potrdilo, poroča nemški medij Welt.

The British "Shadow of the Storm" cruise missile attacked the command post of the 58th Army in the Berdyansk region, killing Lieutenant General Oleg Zokov, deputy commander of the Southern Military District. pic.twitter.com/GcufVHtfvI

— 南洋辉叔 Uncle Hui (@alexcmhwee) July 11, 2023

Več ruskih profil na spletni platformi Telegram je pred tem poročalo, da je Zokov umrl v obstreljevanju zasedenega ukrajinskega pristanišča Berdjansk. Veliko mesto je od fronte oddaljeno skoraj 100 kilometrov. V zadnjih tednih je Kijev okrepil obstreljevanje ruskih poveljniških točk, logističnih centrov ter skladišč goriva in streliva. V ta namen Ukrajina uporablja tudi manevrirne rakete, ki jih je Ukrajini dobavila Velika Britanija.

16.15 Biden: Članice G7 bodo Ukrajini zagotavljale varnost pred kakršnokoli agresijo

Članice skupine G7 bodo Ukrajini zagotavljale varnost pred kakršnokoli agresijo, je danes sporočil ameriški predsednik Joe Biden. Poudaril je, da s pripravo dolgoročnih varnostnih jamstev ne bodo čakali na to, da bi Ukrajina postala članica Nata. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je voditeljem G7 zahvalil za podporo.

"Danes smo članice skupine G7 objavile skupno izjavo o podpori Ukrajini, v kateri jasno zagotavljamo, da bo naša podpora Ukrajini trajala dolgo v prihodnost," je po koncu vrha zveze Nato povedal Biden.

Ta izjava omogoča, da posamezne članice G7, pa tudi druge države začnejo pogajanja o dvostranskih dolgoročnih varnostnih jamstvih z Ukrajino, je pojasnil. Poudaril je, da ne bodo čakali na to, da bi Ukrajina postala članica Nata.

"Ukrajini bomo zagotavljali varnost pred kakršnokoli agresijo, do katere bi lahko prišlo," je še povedal, pri čemer ni podal podrobnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na skupni novinarski konferenci z voditelji skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in predsednikoma evropskih institucij zahvalil za zagotovila o jamstvih.

"Ukrajinska delegacija domov odhaja z veliko varnostno zmago za Ukrajino, za našo državo, za naše ljudi, za naše otroke. Odpira povsem nove priložnosti na področju varnosti," je povedal po prvem zasedanju Sveta Nato-Ukrajina, s čimer sta strani okrepili politične odnose.

15.53 Ruski general, ki je izginil po Wagnerjevem uporu, "trenutno počiva"

Visoki ruski general Sergej Surovikin, ki ga od neuspešnega upora plačancev iz zasebne vojaške družbe Wagner ni bilo v javnosti, "trenutno počiva", trdi predstavnik vladajoče stranke v ruskem parlamentu Andrej Kartapolov. 

Predsednik odbora za obrambo ruske dume je dejal, da general Sergej Surovikin, namestnik poveljnika ruskih vojaških operacij, "trenutno ni dosegljiv". V videu, objavljenem na družbenih omrežjih, je Andrej Kartapolov dejal: "Surovikin trenutno počiva. Za zdaj ni dosegljiv."

Britansko obrambno ministrstvo medtem pravi, da lokacija generala ostaja neznana, kar nakazuje, da je bil po uporu "odrinjen na stran".

Poročilo New York Timesa, ki temelji na brifingu ameriške obveščevalne službe prejšnji mesec, pravi, da je Surovikin vnaprej vedel za državni udar in da ruske oblasti preiskujejo, ali je bil udeleženec. Nekateri ruski in mednarodni mediji so prejšnji mesec poročali, da so poveljnika aretirali, a uradne potrditve zaenkrat še ni. Kremelj ni želel odgovoriti na vprašanja o njem.

13.40 Putinov glavni vohun in vodja Cie razpravljala o Ukrajini

Vodja ruske zunanje obveščevalne službe Sergej Nariškin je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass povedal, da je imel konec junija telefonski pogovor s kolegom iz Cie Williamom Burnsom, pogovarjala pa sta se, kaj storiti z Ukrajino.

Pretekli mesec sta New York Times in Wall Street Journal poročala, da je Burns (na fotografiji) poklical Nariškina, da bi Kremlju zagotovil, da ZDA niso imele nobene vloge v kratkotrajnem uporu ruske skupine Wagner 23. in 24. junija. Foto: Reuters

Njun zadnji takšen sestanek je bil novembra lani v Turčiji, ko so ameriški uradniki povedali, da je Burns Rusijo posvaril pred posledicami kakršnekoli uporabe jedrskega orožja in izpostavil vprašanje ameriških zapornikov v Rusiji. Nariškin je še dejal, da z vrha Nata v Vilni ni slišal nič presenetljivega, še po navedbah hrvaškega Indexa poroča Tass.

12.15 Preiskovalci eksplozij na Severnem toku na jahti odkrili sledi eksploziva

Preiskovalci eksplozij, ki so lani odjeknile na plinovodih Severni tok 1 in Severni tok 2, so na sumljivi jahti odkrili sledi eksploziva, izhaja iz pisma Varnostnemu svetu ZN, ki ga navaja nemška tiskovna agencija dpa. V njem preiskovalci izražajo tudi sum, da so prav s tem plovilom prepeljali eksploziv, uporabljen pri eksploziji na plinovodih.

"Na vzorcih, ki so bili med preiskavo odvzeti s čolna, smo našli sledi podvodnega eksploziva," piše v pismu Varnostnemu svet ZN, ki nosi ponedeljkov datum, pod njem pa so podpisani veleposlaniki pri ZN iz Nemčije, Danske in Švedske.

Sumijo, da je bila prav jahta uporabljena za prevoz eksploziva, s katerim so razstrelili plinovoda, a poudarjajo, da preiskava incidenta še poteka. "V tem trenutku ni mogoče z gotovostjo potrditi identitete storilcev in njihovih motivov, predvsem glede vprašanja, ali je dejanja usmerjala država ali državni akter," so zapisali. Foto: Reuters

Eksplozije so 26. septembra lani odjeknile v bližini danskega otoka Bornholm. Kmalu za tem so na treh ceveh plinovoda od štirih odkrili puščanje.

Tako Severni tok 1 kot Severni tok 2 tečeta kot podvodni plinovod med Rusijo in Nemčijo na dolžini približno 1.200 kilometrov. Po Severnem toku 1 je od leta 2011 v Evropo pritekla velika količina zemeljskega plina. V času eksplozije sicer po nobenem od plinovodov zaradi spora, ki je med EU in Rusijo izbruhnil po napadu Moskve na Ukrajino, ni tekel plin.

Še vedno sicer ni jasno, kdo je kriv. Rusija namiguje in trdi, da za eksplozijo stojijo Ukrajina ali ZDA, ki naj bi uničile plinovod, da bi služile s prodajo plina Evropi. ZDA in evropski zavezniki Ukrajine neuradno odgovarjajo nazaj, da za sabotažo stoji Rusija, ker so cene plina po incidentu skočile v nebo.

Danska patrulja je na primer v bližini plinovodov pred skrivnostnimi eksplozijami fotografirala plovilo ruske mornarice, specializirano za podmorniške in podvodne operacije. V Nemčiji pa se preiskovalci domnevno osredotočajo na jahto, ki naj bi izplula iz mesta Rostock, najelo pa jo je na Poljskem registrirano podjetje v lasti dveh Ukrajincev, še piše dpa.

9.45 Ukrajina v drugi noči ruskih napadov sestrelila 11 dronov

Ukrajina je v drugi zaporedni noči ruskih napadov sestrelila 11 od 15 dronov, je sporočila ukrajinska vojska. Iz regije Čerkasi v osrednji Ukrajini poročajo o dveh poškodovanih ljudeh, piše STA. Tarča napadov z brezpilotnimi letalniki je bil znova tudi Kijev, od koder o škodi ali žrtvah ne poročajo.

Glede na navedbe ukrajinskih zračnih sil je bilo v ruskem napadu uporabljenih 15 dronov kamikaz, enajst jih je protiraketna obramba osrednjega in vzhodnega zračnega poveljstva sestrelila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Guverner osrednje regije Čerkasi Igor Taburec je javil, da je eden od dronov zadel nestanovanjsko stavbo, ki jo je zajel požar. Dva človeka so z opeklinami prepeljali v bolnišnico. Na območju je več kot tri ure veljalo opozorilo pred zračnimi napadi, je dodal.

Oblasti v Kijevu poročajo tudi o napadu z droni na prestolnico, a ne navajajo števila letalnikov. "Vse sovražne tarče v zračnem prostoru okoli Kijeva so bile zaznane in uničene," so na družbenih medijih sporočile vojaške oblasti v mestu in dodale, da ni poročil o žrtvah ali škodi. Opozorilo pred napadi je trajalo več kot dve uri.

Rusija je že v torek z droni napadla tako Kijev kot pristaniško mesto Odesa na jugu države. Ukrajinska vojska je poročala o skupno 26 sestreljenih ruskih brezpilotnih letalnikih.

Ukrajina se že več kot 16 mesecev bojuje proti ruski invaziji, pri čemer si pomaga tudi z orožjem iz zahodnih držav, vključno z naprednimi sistemi zračne obrambe. Moskva že dlje časa za obstreljevanje sosednje države uporablja tudi v Iranu proizvedene drone šahed.

8.35 Medvedjev: Z Natovo vojaško pomočjo Ukrajini tretja svetovna vojna vse bližje

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v torek dejal, da se z Natovim povečanjem vojaške pomoči Ukrajini približuje tretja svetovna vojna.

Ko je komentiral prvi dan vrha Nata v Vilni v Litvi, je dejal, da pomoč ne bo odvrnila Rusije od doseganja njenih ciljev v Ukrajini. "Popolnoma nori Zahod si ni mogel zamisliti nič drugega. /.../ Pravzaprav je to slepa ulica. Tretja svetovna vojna je vse bližje," je Medvedjev zapisal na komunikacijski platformi Telegram.

"The completely crazy West could not come up with anything else... In fact, it's a dead end. World War Three is getting closer," Medvedev wrote on the Telegram messaging app.#WorldWar3 | #Russia | #NATOhttps://t.co/6K9x8n12Tb

— The Jerusalem Post (@Jerusalem_Post) July 11, 2023

"Kaj vse to pomeni za nas? Vse je očitno. Posebna vojaška operacija se bo nadaljevala z enakimi cilji," je dodal Medvedjev. Reuters je spomnil, da se je Medvedjev med predsedniškim mandatom med letoma 2008 in 2012 predstavljal kot liberalni modernizator, trenutno pa neguje gardo ostrega protizahodnega "jastreba" iz Kremlja.

7.10 Voditelji Nata danes še na srečanju z Zelenskim

Potem ko so voditelji članic Nata, med njimi premier Robert Golob, v torek potrdili vzpostavitev Sveta Nato-Ukrajina, bo danes potekalo še ustanovno zasedanje tega telesa. Do zdaj sta Nato in Ukrajina sodelovala v okviru komisije, kar pomeni, da Ukrajina ni imela pravice soodločanja o skupnih vprašanjih, zdaj pa bo enakopravna s članicami zavezništva.

Popoldanskega ustanovnega zasedanja se bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Zelenski, ki je v Vilno prispel že v torek zvečer. Pred prihodom je bil sicer kritičen do negotovosti članic zavezništva pri zavezi za ukrajinsko članstvo v Natu.

Voditelji so potrdili, da bo Ukrajina postala članica zavezništva, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Obenem so se strinjali o poenostavitvi postopka njenega pridruževanja.

We value our allies. We value our shared security. And we always appreciate an open conversation.
Ukraine will be represented at the NATO summit in Vilnius. Because it is about respect.

But Ukraine also deserves respect. Now, on the way to Vilnius, we received signals that…

— Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) July 11, 2023

Zelenski je sicer v torek na Twitterju zapisal, da se bo s številnimi voditelji sestal tudi na ločenih srečanjih. Med temi je izpostavil ameriškega predsednika Joeja Bidna, kanadskega premierja Justina Trudeauja, nemškega kanclerja Olafa Scholza in japonskega premierja Fumia Kišido.

Kišida se bo skupaj z voditelji Južne Koreje, Avstralije in Nove Zelandije ter predsednikoma Evropske komisije Ursulo von der Leyen in Evropskega sveta Charlesom Michelom voditeljem Nata na zasedanju pridružil dopoldne. Med drugim bodo govorili o Kitajski.

Novice Med jutranjim tekom ustrelili ruskega poveljnika, ki je redno objavljal na Stravi

Novice Šojgu zagrozil z uporabo kasetnega orožja: "Naše je veliko učinkovitejše"

Novice Stoltenberg: Z voditelji smo potrdili, da bo Ukrajina postala članica Nata

Novice Ukrajinci trdijo: Rusi so v pasti #video