Sreda, 24. 9. 2025, 17.55
5 ur, 8 minut
Nato pred dilemo: kako odgovoriti na ruske kršitve zračnega prostora?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,82
Ruski lovec MiG-31, najhitrejše operativno bojno letalo na svetu. Opremljen je lahko tudi s hipersonično raketo kinžal, ki lahko nosi tudi jedrsko konico. Trije taki lovci so nedavno kršili estonski zračni prostor.
Ruska vojaška letala in droni vse pogosteje kršijo zračni prostor držav članic Nata. Incidenti nad Estonijo, Poljsko in drugimi državami so zvezo Nato postavili pred ključno vprašanje: ali bo naslednji korak sestrelitev ruskih letal?
Zadnji hud incident se je zgodil, ko so trije ruski lovci MiG-31 kar 12 minut leteli nad Estonijo, preden so jih prestregla lovska letala Nata. V manevru naj bi sodelovala predvsem italijanska lovska letala F-35, ki so vključena v okrepljeno misijo zavezništva za nadzor zračnega prostora nad Baltikom. Znano je namreč, da tako Estonija kot Latvija in Litva nimajo svojih lovskih letal.
Ruski droni nad Poljsko in Natov odgovor
V začetku tega meseca so ruski droni iz Ukrajine prileteli v poljski zračni prostor, najmanj trije pa so bili sestreljeni, potem ko so v zrak poleteli poljski F-16 in nizozemski F-35.
Nato je v izjavi opozoril: "Zaveznice bodo uporabile vsa potrebna sredstva za obrambo svojega zračnega prostora v skladu z mednarodnim pravom."
Še bolj oster je bil med ponedeljkovim izrednim zasedanjem Varnostnega sveta ZN poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski, ki je Rusijo opozoril, naj se ne pritožuje oziroma "naj gre jokat drugam", če bodo njene rakete ali vojaška letala, ki bodo vstopila v zračni prostor Poljske ali katere od drugih članic zveze Nato, sestreljena.
Estonija bi sprejela britanske F-35 z jedrskim orožjem
Estonija naj bi bila pripravljena gostiti britanske lovce F-35, ki bi bili opremljeni z jedsrkim orožjem.
Estonija je po incidentu šla tako daleč, da je izrazila pripravljenost gostiti prihodnjo floto britanskih lovskih letal F-35, ki lahko nosijo jedrsko orožje.
Moskva medtem vztraja, da ni storila ničesar narobe.
A več držav Nata, vključno s Poljsko in Švedsko, zdaj opozarja, da so pripravljene sestreliti ruska letala, ki bi vstopila v njihov zračni prostor.
Toda po mnenju Charlyja Saloniusa-Pasternaka, izvršnega direktorja think tanka Nordic West Office s sedežem v Helsinkih, obstaja temeljna razlika med Moskvo in Natom. "Rusija je dejala, da meni, da je v vojaškem spopadu z nami in Zahodom. Mi tega ne vidimo tako in zaradi tega so naša pravila za vojaški odziv drugačna," je dejal za bruseljski portal Politico, kjer so zbrali informacije o tem, kakšen bi lahko bil odziv zavezništva, če bi se ruske provokacije nadaljevale.
Kakšna so pravila za vojaški odziv Nata?
Pravila za vojaški odziv zavezništva so tajna.
Določajo "smernice, kaj lahko vojska stori v danem položaju, kar pomeni, da se zelo razlikujejo glede na misijo ali operacijo", je Politicu pojasnila Oana Lungescu, nekdanja tiskovna predstavnica Nata, ki je trenutno sodelavka think tanka Royal United Services Institute v Londonu.
Pravila za odziv morajo biti v skladu s političnimi smernicami zavezništva, je dodala. "Za Nato je glavno politično vodilo, da je obrambno zavezništvo, katerega cilj je odvračanje agresije in preprečevanje kakršnegakoli konflikta, če pa to ne uspe, se mora pred sovražnikom braniti in ga poraziti."
Vrhovni poveljnik zavezniških sil Nata v Evropi general Alexus Grynkewich
Pravila določa Severnoatlantski svet (NAC), ki je glavni politični organ zveze in združuje vse zaveznice Nata. Izvaja jih vrhovni poveljnik zavezniških sil Nata v Evropi (SACEUR) general Alexus Grynkewich.
Kot vsaka politična odločitev znotraj zavezništva tudi pravila za vojaški odziv zahtevajo soglasje članic.
Bi države članice lahko ukrepale same?
Pravila Nata o vojaškem odzivu ne preprečujejo nacionalnim vojskam, da same ukrepajo na svojem ozemlju.
Litva je v torek sprejela nova pravila, ki njeni vojski omogočajo, da se na kršitve zračnega prostora odzove "prej in hitreje". Romunija, katere zračni prostor so v preteklih mesecih večkrat kršili ruski droni, bo v četrtek sklicala vrhovni obrambni svet, da bi opredelila pravila delovanja v primeru nadaljnjih vdorov dronov ali letal s posadko v svoj zračni prostor.
A enostransko ukrepanje države lahko vodi tudi do hitre eskalacije konflikta, kot je v ponedeljek namignil poljski premier Donald Tusk, piše Politico.
Tusk je poudaril, da so pripravljeni na grožnje reagirati z uničenjem, tudi ko bodo v to vpletena ruska vojaška letala. Ob tem je dodal, da je treba konsenz o ukrepanju pri tovrstnih grožnjah doseči tudi med zaveznicami Nata.
Poljski premier Donald Tusk poziva članice, naj bodo pri odzivu na ruske provokacije usklajene.
"Moram biti stoodstotno prepričan ... da bodo vsi naši zavezniki reagirali na popolnoma enak način kot mi. Moram biti stoodstotno prepričan, da ko bo konflikt vstopil v tako akutno fazo, v tem ne bomo sami," je nadaljeval poljski premier. "Preden se odločimo za ukrepe, ki bi lahko sprožili zelo akutno fazo konflikta, moramo dvakrat premisliti."
Vendar ta scenarij ne bi veljal za vdor ruskih lovcev nad Estonijo, ker baltske države nimajo lastnih flot lovskih letal in se zanašajo na Natove misije zračnega nadzora.
Po besedah nekdanjega uradnika Nata je Rusija kršila njen zračni prostor prav zato, ker Estonija nima lastnih bojnih letal: "Če bi se vdor zgodil nad Finsko, bi se Finci lahko odločili, da ga uničijo. V baltskem zračnem prostoru smo dolžni iti po poveljniški verigi Nata navzgor."
Zakaj Nato ni sestrelil ruskih lovcev nad Estonijo?
Obstaja več razlogov – tako političnih kot vojaških – zakaj Natova vojna letala prejšnji teden niso sestrelila ruskih lovcev MiG-31 nad Estonijo.
"Odločitve o tem, ali se bo napad odobren ... vedno temeljijo na razpoložljivih obveščevalnih podatkih o grožnji, ki jo predstavlja letalo," je v torek dejal generalni sekretar Nata Mark Rutte in zatrdil, da v Estoniji "ni bila zaznana nobena neposredna grožnja".
Strinjal se je z estonsko premierko Kristen Michal, ki je dejala, da obstajajo različni smernice za odobritev napada, in namignil, da incident kljub očitni namerni naravi ni zahteval uporabe sile.
Nekdanji poveljnik estonskih zračnih sil Jaak Tarien je za lokalne medije povedal, da je bil odziv Nata v skladu s postopkom in dodal, da se sila v mirnem času ne uporabi takoj, saj se vedno upošteva, da bi lahko bili vdori v zračni prostor napaka.
Po besedah Mykole Bielieskova, ukrajinskega vojaškega analitika in raziskovalca na ukrajinskem Nacionalnem inštitutu za strateške študije, sta na odziv Nata vplivala tako tveganje za hudo zaostritev odnosov z Rusijo kot tudi negotovost glede stališča Donalda Trumpa.
Zaradi tega verjetno nihče ne bo začel tretje svetovne vojne, je dejal Bielieskov, ki opozarja, da so evropske države zaskrbljene, ker menijo, da bo Nato zaradi stališč Trumpove administracije precej bolj zadržan pri odzivu na grožnje.
Pritiski za spremembo pravil: kdaj bi Nato res ukrepal?
Ni jasno, ali trenutna pravila vojaškega odziva dovoljujejo lovcem Nata sestrelitev ruskih bojnih letal – in če da, v kakšnih okoliščinah.
Znotraj zavezništva prevladuje mnenje, da so obrambne zmogljivosti Nata ustrezne.
"Po incidentu v Estoniji bo veliko razprav," je za Politico povedal visoki diplomat Nata, ki poudarja, da ob tem ni bilo občutka, da je zavezništvo nepripravljeno.
Trenutno namreč že poteka razprava o tem, ali bi bilo treba pravila za Natove misije zračnega nadzora poostriti. "V Natu se bodo nadaljevale razprave o ustreznih ukrepih in odzivih. Pomembno je, da Rusija spremeni vedenje," je dejal diplomat.
Od začetka vojne v Ukrajini pa ima povelje zavezniških sil Nata v Evropi večja pooblastila za ravnanje brez predhodnega posvetovanja s Severoatlantskim svetom.
Visoki uradniki v Estoniji, Litvi in Češki republiki pozivajo k odločnejšemu odzivu, ko bo Rusija naslednjič preizkusila Nato. Po njihovem mnenju bi morali reagirati s sestrelitvijo ruskih bojnih letal. "Odzvati se moramo ustrezno, vključno z morebitno sestrelitvijo," je dejal češki predsednik Petr Pavel.
Ameriškega predsednika Donalda Trumpa so v torek ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN vprašali, ali verjame, da bi države Nata lahko sestrelile vsiljiva ruska letala. "Da, verjamem," je odgovoril. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski mu je prikimal: "Sprejeto."
Kako bi lahko Nato spremenil pravila vojaškega odziva?
V večini primerov bi morala sprememba pravil delovanja potekati prek Severoatlantskega sveta, kjer bi zavezniki Nata sprejeli soglasno odločitev, ki bi se opirala na vojaške nasvete in pogovore z vrhovnim poveljnikom zavezniških sil Nata v Evropi (SACEUR) generalom Alexusom Grynkewichem
Od začetka vojne v Ukrajini pa ima povelje zavezniških sil Nata v Evropi večja pooblastila za ravnanje brez predhodnega posvetovanja s Severoatlantskim svetom – na primer pri odločitvi za pošiljanje več ladij ali letal na določeno območje.
"Obrambni načrti Nata so bili aktivirani 24. februarja 2022. Ti načrti ... se še naprej prilagajajo, kar daje SACEUR tudi precejšnja pooblastila nad tem, kako uporablja sredstva in sile," je dejala Lungescujeva, nekdanja tiskovna predstavnica Nata.
