Nato odločen braniti Turčijo v sporu s Sirijo

"Seveda lahko Turčija računa na solidarnost Nata. Imamo že načrte za zaščito in obrambo Turčije, če bo potrebno," je pred zasedanjem obrambnih ministrov zavezništva v Bruslju dejal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen. Ob tem je izrazil upanje, da bosta obe strani zadržani in se bosta izognili stopnjevanju krize, tako da ukrepanje zavezništva ne bo potrebno, poročajo tuje tiskovne agencije. Rasmussen je v izjavi za medije tudi pohvalil dosedanje zadržano ravnanje Turčije ob napadih iz Sirije. Sirija sicer ni na dnevnem redu zasedanja ministrov, a je bilo o njej govora v dvostranskih pogovorih ob robu. Turčija si je zaradi doslej zadržanega odziva prislužila tudi hvalo več ministrov. Med drugim sta zadovoljstvo nad obnašanjem Ankare izrazila nemški obrambni minister Thomas de Maiziere in njegov francoski kolega Jean-Yves Le Drian.

Do izmenjave strelov med sirsko in turško stranjo prihaja že od srede, ko je bilo na turški strani ubitih pet ljudi. Turčija, članica Nata od leta 1952, je v sredo pozvala k izredni seji veleposlanikov Nata v Bruslju v skladu s 4. členom severnoatlatske pogodbe. Ta omogoča posvetovanje, kadar članica čuti, da je njena suverenost ogrožena. Zaveznice so po sestanku sporočile, da Nato še naprej budno spremlja dogajanje v Siriji ter da je zadnji napad na Turčijo razlog za največjo zaskrbljenost. Vse zaveznice so napad ostro obsodile. Turčija je kasneje Siriji zagrozila s povračilnimi ukrepi, turški parlament pa je v četrtek odobril vojaške akcije na sirski strani za zaščito turških interesov, če bo potrebno. Sirska vlada Turčiji, Katarju in Savdski Arabiji očita, da podpirajo sirske upornike.

Rasmussen pozval k povečanju sredstev za obrambo

Rasmussen je sicer danes ob začetku zasedanja obrambnih ministrov, ki se ga udeležuje tudi slovenski minister Aleš Hojs, pozval k povečanju sredstev za obrambo, takoj ko se bodo gospodarske razmere v članicah izboljšale."Trenutno je za številne države prednostna naloga uravnoteženje proračunov. To je razumljivo, saj je to nujen in ključen del ohranjanja zdravega gospodarstva," je dejal generalni sekretar zavezništva. A, kot je dodal, "je treba takoj, ko bodo naša gospodarstva okrevala, znova povečati naložbe v obrambo". Po njegovem mnenju je namreč varnost temelj blaginje. "Nekateri trdijo, da si je ne moremo privoščiti. A jaz pravim, da si ne moremo privoščiti, da bi bili brez nje."

Ministri so posledično razpravljali o tem, kako v krizi ravnati z izdatki za Nato. Nekatere države ne nasprotujejo ideji povečanja prispevkov v proračune Nata, ki so letos skupaj težki 2,4 milijarde evrov, medtem ko jo druge povsem zavračajo. Nato se je sicer reševanja problema krčenja obrambnih izdatkov že lotil s konceptom pametne obrambe, ki se počasi začenja izvajati. Njegov cilj je z združevanjem zmogljivosti doseči čim učinkovitejše zagotavljanje varnosti tudi v času krize.V sredo bodo obrambni ministri govorili o operacijah v Afganistanu in na Kosovu.