Napetosti med Kurdi in Iračani bi lahko prerasle v vojno

V tem tednu je iraška vojska več tisoč vojakov poslala na sporno ozemlje na obrobju Kurdistana, potem ko je še pred tem kurdska regionalna vlada tja poslala svoje vojaške enote pešmerga (te imajo sicer okrog 200 tisoč pripadnikov). Polkovnik in tiskovni predstavnik iraške vojske (ta šteje okrog 300 tisoč vojakov) Dhia Al Vakil je pojasnil, da dodatno vojsko na območje pošiljajo izključno kot preventivni ukrep, da bi se zavarovali pred morebitnimi napadi kurdske vojske.

Vendar Kurdi temu ne verjamejo in v vojaških okrepitvah, ki vključujejo tudi tanke in težko artilerijo, vidijo znamenje morebitnega napada. "Če bo vlada še naprej pošiljala tovrstne okrepitve, obstaja nevarnost spopadov," je povedal Džabar Javar, general kurdske vojske. "Da bi na celotnem območju izbruhnil ogenj, bi bilo dovolj, da bi bil izstreljen že en sam strel," je še povedal general. V odvijajočo se krizo so se že vključili tudi Američani, saj gre za najbolj kritično obdobje od časa, ko je pred skoraj enim letom ameriška vojska zapustila državo. Ker bi iz teh napetosti lahko izbruhnila tudi vojna, ameriški diplomati po vsej državi intenzivno sodelujejo pri umirjanju položaja. "Ključno je, da vse vpletene strani ostanejo zavezane iskanju rešitve po mirni poti in skozi dialog," je povedal neimenovan ameriški vir.

Povod za zadnje napetosti je ostra izmenjava besed med iraškim predsednikom vlade Nurijem Al Malikijem in kurdskim predsednikom Masudom Barzanijem, ki je sledil strelskemu obračunu po tem, ko dva arabska moška na bencinski črpalki v Kurdistanu nista hotela plačati računa. Prodajalec se je zaradi tega pritožil pri lokalni iraški policiji, kurdski stražarji na bližnjem domu kurdskega politika pa so iraško policijo obtožili sostorilstva. Nato je prispela še iraška vojska in vsi so začeli streljati drug na drugega, je povedal Šalal Abdul, kurdski župan mesta Tuz Khurmatu, v katerem se je vse skupaj dogajalo.

Tuz Khurmatu je kot majhen Irak

V spopadu so sodelovali tudi stražarji treh pisarn treh lokalnih političnih strank, arabske, kurdske in turkmenistanske. Na koncu je bilo ranjenih deset stražarjev in policistov ter naključni mimovozeči traktorist. Po županovih besedah je bilo vse skupaj kaotično in sprva predvsem osebno in niti ne politično, a pozneje je iz tega lokalnega spora nastal državni spor. To ponazarja, koliko nerazrešenih sporov tli med Bagdadom in kurdsko prestolnico Irbil. Spori o delitvi zemlje, denarja, moči in nafte sicer niso novi, a so se po odhodu ameriške vojske močno zaostrili. "Dokler so bili v državi Američani, so se ljudje še pogovarjali, zdaj, ko so odšli, pa bi se lahko zgodilo karkoli," je povedal Joost Hilterman iz mednarodne, nevladne in neprofitne organizacije International Crisis Group. Župan Abdul pa poudarja: "Tuz Khurmatu je kot majhen Irak. V njem živijo Kurdi, Turkmenistanci, Arabci, suniti in šiiti. Če bi tu prevladala zgolj ena vojska, to ne bi bilo v interesu nikogar." Vendar se mestni Turkmenci ne strinjajo, saj so bili v zadnjih mesecih podvrženi sosledju bombnih napadov, ugrabitev in usmrtitev, za katere se zdi, da ciljajo še posebej na to etnično skupino. Številni med njimi so zato naklonjeni ideji, da bi v mesto prišle iraške vojaške enote in s tem končale kurdsko vladavino.