SiolNET. Novice Svet
5,71

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Najsrečnejše mesto na svetu? Dvakrat so se izognili isti katastrofi.

5,71

termometer

Vsako leto 6. in 9. avgusta se svet spominja edinih eksplozij atomskih bomb v zgodovini vojskovanja. Zaradi tega z izrazom atomska bomba pogosto povezujemo imeni dveh japonskih mest – Hirošime, kjer je počilo najprej, in Nagasakija, kjer je bombo Debeluh razneslo na današnji dan pred 75 leti. Le malo je sicer manjkalo, da bi se nam v kolektivni spomin namesto Hirošime ali Nagasakija vtisnilo mesto Kokura. 

Če bi bilo 6. avgusta 1945 nad japonskim mestom Hirošima oblačno, bi se bombnik B-29 superfortress, bolj znan je bil po vzdevku Enola Gay, ki je s seboj vozil atomsko bombo Deček, obrnil proti jugozahodu in pot nadaljeval proti Kokuri.

Mesto je bilo rezervna tarča prve uporabljene atomske bombe v zgodovini vojskovanja. Šlo je za kraj strateškega pomena – tam so bila japonska skladišča orožja in vojaške opreme. A Kokuro je tisti ponedeljek rešilo lepo vreme v Hirošimi.

Tako je bila videti Hirošima zgodaj spomladi leta 1946 oziroma dobrih sedem mesecev po eksploziji atomske bombe, ki je večji del mesta tako rekoč zravnala s tlemi. Tako je bila videti Hirošima zgodaj spomladi leta 1946 oziroma dobrih sedem mesecev po eksploziji atomske bombe, ki je večji del mesta tako rekoč zravnala s tlemi. Foto: Reuters
Nad Hirošimo je 6. avgusta zjutraj eksplodirala tri metre dolga, 70 centimetrov široka ter štiri tone in pol težka atomska bomba Deček.

Čeprav je bila verižna reakcija, ki je povzročila eksplozijo, zelo neučinkovita, saj je bilo v njej porabljenega manj kot kilogram od 64 kilogramov obogatenega urana, ki ga je vsebovala bomba, je bilo razdejanje silovito. Česa takega do takrat ni videl še nihče. 

Eksplozija je po ocenah zgodovinarjev takoj ubila od 70 tisoč do 80 tisoč ljudi in v krogu s premerom treh kilometrov s tlemi zravnala večino vseh zgradb v Hirošimi. 

Po dobrem vremenu 6. avgusta je Kokuro 9. avgusta rešilo še slabo vreme

Na današnji dan pred 75 leti, 9. avgusta 1945, je šlo, kar zadeva Kokuro, precej bolj zares kot tri dni prej. Kokura je bila namreč prvotni cilj druge ameriške atomske bombe, Debeluha s sredico iz radioaktivnega plutonija. 

Le malo je res manjkalo, da bi namesto o Hirošimi in Nagasakiju danes govorili o Hirošimi in Kokuri. Ameriški bombnik B-29 "Bockscar" s pripeto atomsko bombo je 9. avgusta 1945 zjutraj namreč že krožil nad mestom. 

Posadka ameriškega bombnika Bockscar je trikrat poskusila najti primerno lokacijo za spust atomske bombe Debeluh nad Kokuro, a jim je zaradi slabega vremena in dima to vsakič spodletelo. Posadka ameriškega bombnika Bockscar je trikrat poskusila najti primerno lokacijo za spust atomske bombe Debeluh nad Kokuro, a jim je zaradi slabega vremena in dima to vsakič spodletelo. Foto: Wikimedia Commons

Težava, ki je posadki letala preprečevala, da bi odvrgli atomsko bombo, je bila slaba vidljivost. Bilo je oblačno, v zraku pa je bilo tudi precej dima. Zanj so bili odgovorni tako Američani kot Japonci. Prvi zato, ker so prejšnji dan z zažigalnimi bombami pustošili po bližnjem mestu Jahata.

Japonci so medtem zrak dodatno zadimili z zažiganjem katrana. Šlo je za taktiko, s katero so poskusili odvrniti sovražna letala. Takrat so že vedeli, kaj se je tri dni prej zgodilo v Hirošimi. 

Ameriški bombnik se je zato obrnil proti rezervnemu cilju atomske bombe, Nagasakiju. Tudi Nagasaki je bil izjemno strateško pomemben za japonske oborožene sile, saj je bila tamkajšnja težka industrija eden od glavnih opremljevalcev japonske mornarice. 

Eksplozija atomske bombe nad Nagasakijem, 9. avgust 1945 Eksplozija atomske bombe nad Nagasakijem, 9. avgust 1945 Foto: Getty Images

Nad Nagasakijem se je zabliskalo ob 11.02 po lokalnem času. V eksploziji je po nekaterih ocenah umrlo od 40 tisoč do 80 tisoč prebivalcev mesta, po drugih pa skoraj polovica od približno četrt milijona prebivalcev mesta. 

Kokura danes

Kokura se je skupaj z bližnjimi mesti in z urbanizacijo nekaterih ruralnih predelov leta 1963 združila v Kitakjušu, metropolo s skoraj milijonom prebivalcev.  Tako je videti danes:

Kokura, Nagasaki Foto: Wikimedia Commons

Če ZDA ne bi uporabile atomskih bomb, bi se Tihi ocean morda obarval rdeče

Potem ko je bilo druge svetovne vojne v Evropi s predajo Nemčije 8. maja 1945 nepreklicno konec, je bila fronta na Tihem oceanu, kjer so se ZDA merile z japonskim imperijem, še vedno odprta.

Ameriške sile so sicer že pred koncem vojne v Evropi začele načrtovati kopensko invazijo na Japonsko. Strategija je imela precej nasprotnikov, saj bi morebitna kopenska invazija zahtevala ogromno smrtnih žrtev – po nekaterih ocenah do milijon zavezniških življenj ter med petimi in desetimi milijoni življenj Japoncev.
Spomin na dan D, uspešno, a za mnogo vojakov tudi samomorilsko osvajanje okupirane Francije junija 1944, ko je v enem dnevu ugasnilo deset tisoč zavezniških življenj, je pri Američanih še kako živ. Spomin na dan D, uspešno, a za mnogo vojakov tudi samomorilsko osvajanje okupirane Francije junija 1944, ko je v enem dnevu ugasnilo deset tisoč zavezniških življenj, je pri Američanih še kako živ. Foto: Wikimedia Commons
Ameriška vojska se je na invazijo začela pripravljati konec leta 1944, ko so nad Japonsko poleteli prvi bombniki B-29 in začeli več kot šestmesečno uničevanje strateških ciljev.

A medtem je bilo že pripravljeno kontroverzno orožje, atomska bomba, ki bi lahko in ki morda tudi je ohranilo na milijone življenj. Japonska je namreč kapitulirala manj kot mesec dni po eksploziji v Nagasakiju in največjega vojaškega spopada v zgodovini človeštva je bilo konec tudi na Pacifiku. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin