Četrtek, 19. 4. 2018, 7.53
6 let
Na Kubi prvič po skoraj 60 letih predsednik, ki ni iz družine Castro #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,25
3
V Havani so danes sporočili ime novega predsednika Kube, ki prvič po skoraj 60 letih ni iz družine Castro. Potem ko je Raul Castro po desetih letih zapustil položaj, je narodna skupščina Miguela Diaz-Canela, ki je bil edini predsedniški kandidat, izvolila s 603 od skupno 604 glasov. Njegov mandat bo trajal pet let.
Novinarka: Nataša Jager Radin / Video: Planet TV
Novi predsednik je danes obljubil, da bo Kuba nadaljevala po poti revolucije, a tudi po poti gospodarskih reform. "Mandat, ki so ga tej skupščini podelili ljudje, je nadaljevanje kubanske revolucije v tem ključnem zgodovinskem trenutku, ki ga bo zaznamovalo to, kar moramo narediti za uresničitev gospodarskega modela", ki ga je uvedel Castro, je dejal.
"Prišel sem delat in ne dajat obljub," je zatrdil in dodal, da bo ostal "zvest dediščini komandanta Fidela Castra, a tudi zgledu, vrednotam in naukom generala Raula Castra". Castro, ki bo ostal na čelu komunistične partije, bo "nadziral najpomembnejše odločitve za sedanjost in prihodnost našega naroda", je dejal Diaz-Canel.
Kot predstavnik mlajše generacije politikov se 57-letni predsednik zavzema za modernizacijo Kube, a je tudi dolgoletni aparatčik kubanske komunistične stranke, tako da po oceni poznavalcev ni pričakovati dramatičnih političnih sprememb. "Kubanski predsedniki bodo zmeraj branili revolucijo. Predvsem potrebujemo kontinuiteto," je nedavno izjavil Diaz-Canel.
Novega kubanskega predsednika čakajo veliki izzivi; odnosi z ZDA so se po začetku mandata Donalda Trumpa zelo poslabšali, gospodarski položaj Kube je tudi zaradi oslabelosti zavezniške Venezuele vse prej kot rožnat, zaradi česar vedno pogosteje prihaja do socialnih nemirov. Dosedanji kubanski podpredsednik Diaz-Canel se bo moral izkazati tudi znotraj same stranke in v državnem vodstvu. Vsaj v začetku naj bi v ozadju pomembno vlogo ohranil Raul Castro, ki naj bi vsaj do leta 2021 ostal na čelu vsemogočne kubanske komunistične partije.
Kdo je novi predsednik?
Diaz-Canel je po izobrazbi inženir elektronike. Odraščal je v skromni enonadstropni hiši s propadajočo fasado v eni najnevarnejših sosesk v mestu Santa Clara, navaja agencija Reuters.
Po službovanju v vojski je hitro napredoval v podmladku komunistične stranke. Preden je začel vzpon v politični karieri kot partijski vodja province Villa Clara, je predaval na univerzi. Kot 43-letnik je nato leta 2003 postal najmlajši član politbiroja partije in prevzel vodenje partije v provinci Holguin.
Kot kaže je Miguel Diaz-Canel soglasno podprt kandidat, ki ga je osebno izbral njegov predhodnik na položaju predsednika Kube Raul Castro (levo).
Kot mladi dolgolasi lokalni partijski vodja je dovolil dokaj liberalno kulturno življenje. Tako je v času razširjene homofobije v stranki med drugim podpiral kulturni center, ki je bil naklonjen skupnosti LGBT, in poslušal rockovsko glasbo.
Na nacionalni ravni se je zavzel za bolj kritično poročanje v državnih medijih ter širši dostop do interneta v državi, ki je ena najmanj povezanih na tem področju na svetu.
Vendar pa kaže, da je Diaz-Canel soglasno podprt kandidat, ki ga je osebno izbral njegov predhodnik na položaju predsednika Kube Raul Castro. Zaupanje si je prislužil v skoraj tri desetletja trajajočem vzponu znotraj stranke, pa tudi z vztrajanjem na partijski liniji pri glavnih političnih in gospodarskih vprašanjih, navajajo analitiki.
V zadnjih izjavah se je osredotočil na potrebo po kontinuiteti in boju proti imperializmu v času, ko se po nastopu Donalda Trumpa kot ameriškega predsednika Kuba znova sooča z napetostmi v odnosih z ZDA.
Po vodenju stranke v provinci Holguin so ga leta 2009 pozvali v Havano, kjer je pod Raulom Castrom postal minister za visoko izobraževanje, leta 2013 pa ga je Castro izbral za svojo desno roko in ga hvalil zaradi "trdne ideološke moči".
3