V EU lani v osmih mesecih okoli 300 tisoč presežnih smrti

V Vatikanu so v okviru kampanje cepljenja proti covidu-19 cepili skupino brezdomcev. Kot je danes pojasnil tiskovni predstavnik Vatikana Matteo Bruni, je prvi odmerek cepiva prejelo 25 brezdomcev, ki živijo blizu Trga svetega Petra v Vatikanu. V prihodnjih dneh naj bi cepili še več brezdomcev, poročajo tuje tiskovne agencije.

Brezdomci, ki so jih cepili danes, so po poročanju vatikanskega spletnega portala Vatican News starejši od 60 let, med njimi pa so Italijani, Romuni in Gruzijci. Nekateri med njimi so invalidi, en moški je na invalidskem vozičku.

Kampanjo cepljenja so v Vatikanu začeli pred tednom dni. Prvi odmerek cepiva proti covidu-19 sta prejšnji teden prejela tudi 84-letni papež Frančišek in njegov predhodnik, 93-letni Benedikt XVI.

Papež Frančišek je v nedavnem pogovoru za italijansko televizijo Canale 5 pozval ljudi, naj se cepijo proti covidu-19, nasprotovanje cepivu proti covidu-19 pa označil za "samomorilsko zanikanje". (STA)

Nemška vlada je okrepila pomoč, ki jo v času pandemije covida-19 zagotavlja podjetjem in samozaposlenim. Med drugim bodo do pomoči upravičeni tudi delavci v kulturi, denimo igralci.

Nemška kanclerka Angela Merkel se je v torek z ministrskimi predsedniki nemških zveznih dežel dogovorila o podaljšanju ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa najmanj do 14. februarja. To je razjezilo predstavnike nemškega gospodarstva, ki pa jim je vlada obljubila dodatno pomoč. Tako bodo poenostavili dostop do pomoči in povečali njen maksimalen obseg.

"Poenostavljamo dostop do pomoči: zanjo bodo lahko zaprosila podjetja, ki jim v mesecu dni prihodki upadejo za najmanj 30 odstotkov," je v izjavi za javnost v torek pojasnil nemški finančni minister Olaf Scholz. Podjetja bodo lahko mesečno prejela največ 1,5 milijona evrov pomoči, v kolikor bo to v skladu s pravili EU.

Obenem je vlada povečala pomoč samozaposlenim, t.i. pomoč za ponovni zagon, in sicer s 25 na 50 odstotkov referenčnih prihodkov; ti praviloma znašajo 50 odstotkov prihodkov iz leta 2019. To pomeni, da bo enkratna pomoč praviloma znašala četrtino prihodkov iz leta 2019.

Prav tako se širi krog upravičencev. Do pomoči bodo tako po novem upravičeni tudi delavci v kulturi, kot so denimo igralci - gre za ljudi, ki so del prihodkov ustvarjali kot samozaposleni, del pa kot začasno ali delno zaposleni pri različnih delodajalcih.

V nemški stranki Levica sicer s tem še niso zadovoljni. Prvi mož stranke Bernd Riexinger je ocenil, da je vlada stanje s katastrofalnega popravila na zelo slabo. "Še naprej nizko enkratno izplačilo bodo prejeli tudi ljudje, ki skoraj celo leto niso imeli prihodkov," je posvaril. (STA)

Na Nizozemskem bodo v petek prvič po izbruhu pandemije covida-19 uvedli policijsko uro za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom, je danes napovedal nizozemski premier Mark Rutte. Nizozemska bo od sobote tudi prepovedala lete iz Velike Britanije, Južne Afrike in Južne Amerike, da bi preprečila morebiten vnos novih različic virusa.

Kot je Rutte pojasnil na današnji novinarski konferenci, bo policijska ura do 10. februarja veljala vsak dan med 20.30 in 4.30. Rutte je še napovedal, da bo za uvedbo tega ukrepa iskal podporo v parlamentu. "Za to se bomo dokončno odločili samo, če bo v parlamentu zadostna podpora temu ukrepu," je dejal po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Rutte in njegova vlada sta v petek odstopila zaradi afere z otroškimi dodatki, ki so jih neupravičeno odvzeli več tisoč staršem. Kljub temu bo zaradi pandemije covida-19 še naprej opravljala dolžnosti kot začasna vlada do volitev 17. marca.

Na Nizozemskem so sredi decembra uvedli najstrožje protikoronske ukrepe doslej. Med drugim so zaprli šole in vse nenujne trgovine, odprte so trgovine z živili in lekarne. Že cel mesec so zaprti tudi muzeji, živalski vrtovi in kinematografi. Posamezno gospodinjstvo lahko na dan sprejme le dva človeka, ki ne živita v njem. Prejšnji teden pa so ustavitev javnega življenja podaljšali za tri tedne do 9. februarja.

V tej državi število okužb z novim koronavirusom ostaja visoko, čeprav je v zadnjih dveh tednih nekoliko upadlo. V zadnjih sedmih dneh so jih potrdili okoli 38.000, kar je 22 odstotkov manj kot v tednu pred tem. A po drugi strani se po navedbah tamkajšnjega inštituta za javno zdravje hitro širi t.i. britanski sev virusa, ki je velja za bolj nalezljivega od ostalih doslej znanih. Inštitut svari, da državi grozi preobremenjenost bolnišnic, če širjenja tega seva ne bodo kmalu ustavili. (STA)

Vsi Evropejci želijo v prihodnjih šestih mesecih zlasti bistven napredek pri izvajanju načrta cepljenja, kar je prvi pogoj za vse drugo, kar želimo doseči, je poudaril portugalski premier Antonio Costa po razpravi z evropskimi poslanci v Bruslju, kjer je danes predstavil prioritete predsedovanja Portugalske Svetu EU.

Ob tem danes še vedno odmevata cilja, ki ju je v torek predlagala Evropska komisija - da naj članice do marca cepijo najmanj 80 odstotkov starejših od 80 let in zdravstvenih delavcev, do poletja pa najmanj 70 odstotkov odraslih.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je v odzivu na pomisleke glede izvedljivosti teh ciljev danes poudarila, da je dobro imeti ambiciozne cilje in da sta ta cilja vsekakor izvedljiva. "Sta ambiciozna, a morata biti ambiciozna, saj ljudje čakajo na to," je dejala.

Nekoliko jasneje je opredelila tudi časovni okvir teh ciljev. Prvega naj bi članice dosegle konec februarja oziroma v začetku marca, drugega pa do konca poletja. V torek so namreč v komisiji na vprašanja o tem, kaj konkretno pomeni "do poletja", dejali, da je vendarle povsem jasno, da "se poletje začne 1. junija in konča 31. avgusta".

Von der Leynova je ob navedbah iz nekaterih držav, da v prvem četrtletju ne bodo dobile vseh obljubljenih Pfizerjevih cepiv, danes tudi poudarila, da se zanaša na to, kar so ji v Pfizerju obljubili minuli petek, da bodo torej v prvem četrtletju zagotovili vsa cepiva, ki so bila dogovorjena za to obdobje. "Pacta sunt servanda. Imamo pogodbo in ta cepiva potrebujemo zdaj," je poudarila.

Portugalska se bo sicer za krmilom EU osredotočila na zagotavljanje pravičnega, zelenega in digitalnega okrevanja od pandemije novega koronavirusa na podlagi zajetnega svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo.

Predsednica komisije je ob tem poudarila, da si čez deset let, ko se bo ozrla nazaj na ta čas, želi, da bi prve besede, ki bi prišle na misel, bile "naslednja generacija EU", kot se sicer imenuje evropski sklad za okrevanje.

Poleg okrevanja portugalsko predsedstvo med prioritetami izpostavlja tudi krepitev socialnega stebra in strateške avtonomnosti unije. Costa želi na socialnem vrhu, ki je načrtovan maja v Portu, močno izjavo, ki bo okrepila socialni steber.

Eden osrednjih dogodkov med portugalskim predsedovanjem bo tudi vrh sedemindvajseterice z Indijo, ki je prav tako načrtovan maja v Portu. Von der Leynova je danes poudarila, da se ne sme prezreti izjemnih priložnosti, ki jih prinaša krepitev odnosa z Indijo.

Evropski poslanci so v razpravi s Costo in von der Leynovo večinoma podprli prioritete portugalskega predsedstva. Izpostavili so gospodarske in socialne težave, ki jih je povzročila kriza covida-19. Poudarili so še, da se morajo načrti za okrevanje osredotočiti na ustvarjanje delovnih mest in zmanjševanje neenakosti. Evropska sredstva za obnovo morajo poleg tega prispevati k zelenemu in digitalnemu prehodu, so stališča poslancev povzeli v Evropskem parlamentu.

Slovenska evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS) je medtem sporočila, da jo veseli, da portugalsko predsedstvo v ospredje postavlja socialno področje. "Poleg okoljskih tem, spodbujanja razvoja in raziskav moramo narediti vse, da širimo naše vrednote in naše socialne modele," je sporočila v izjavi za javnost.

"Drži, da potrebujemo delovna mesta, predvsem za mlade, vendar tudi razumevanje in sodelovanje pri ključnih vprašanjih glede prihodnosti naših socialnih sistemov, kar je tema za vse generacije. Veseli me, da je to prioriteta portugalskega predsedstva in da bo s tem nadaljevala tudi Slovenija. Pri realizaciji programa jim želim veliko uspeha," je dejala Tomčeva. (STA)

Turčija je v prvem tednu množične kampanje cepljenja proti covidu-19 cepila več kot milijon ljudi, so danes sporočili iz ministrstva za zdravje. Hitrost cepljenja je sicer popustila po prvih dveh dnevih, ko so cepili več kot 600.000 ljudi.

Turčija je prejšnji četrtek začela kampanjo cepljenja s kitajskim cepivom CoronaVac. V torek je minister za zdravje Fahrettin Koca označil napredek Turčije za enega najhitrejših na svetu.

Za primerjavo je Francija od konca decembra do torka cepila okoli 585.000 ljudi.

V Turčiji je tako doslej prvi odmerek cepiva prejelo več kot odstotek prebivalstva. Sprva so cepili zdravstvene delavce, sedaj pa vse, ki so starejši od 80 let.

Turčija je sklenila pogodbo za 50 milijonov odmerkov cepiva, vendar bo do konca meseca prejela le tri milijone odmerkov, zaradi česar se bo verjetno tempo cepljenja upočasnil.

V Turčiji so doslej potrdili skoraj 2,4 milijona okužb z novim koronavirusom, od tega je umrlo 24.328 ljudi. (STA)

Britanski sev novega koronavirusa, ki je bolj nalezljiv od izvornega, so ugotovili v najmanj 60 državah, to je deset več kot pred tednom dni, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v tedenskem poročilu.

Južnoafriški sev virusa, ki je prav tako bolj nalezljiv, pa so ugotovili v 23 državah in ozemljih, kaže torkovo poročilo WHO. Medtem ko je covid-19 v svetu doslej zahteval že več kot dva milijona življenj, novi sevi novega koronavirusa vzbujajo zaskrbljenost, saj si države prizadevajo zajeziti širjenje virusa, dokler cepivo proti covidu-19 ne bo širše dostopno.

V zadnjem tednu je nova koronavirusna bolezen 19 zahtevala največ življenj doslej, 93.000, kar je devet odstotkov več kot v tednu pred tem. V istem obdobju je bilo potrjenih 4,7 milijona novih okužb z novim koronavirusom, skupno 93 milijonov.

Britanski sev virusa so prvič ugotovili sredi lanskega decembra in je po ocenah WHO med 50 do 70 odstotkov bolj nalezljiv od izvornega. Naj pa ne bi bil bolj smrtonosen. Podjetji Pfizer in BioNTech sta tudi že sporočili, da je njuno cepivo proti covidu-19 učinkovito tudi proti britanskemu sevu virusa, ki je znan kot B117.

Britanski sev naj bi prvič ugotovili tudi v Sloveniji. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano so v torek za STA potrdili, da so v vzorcu brisa osebe, ki je pripotovala iz Anglije, našli novi koronavirus, ki je zelo podoben novemu angleškemu sevu. Kot so pojasnili, se deli vzorca, ki so jih lahko analizirali, povsem ujemajo z angleškim sevom, niso pa mogli pridobiti celotne sekvence genoma, navaja STA.

V ZDA so doslej potrdili več kot 400 tisoč smrtnih primerov zaradi covida-19, univerza Washington pa ocenjuje, da jih bo do 1. maja najmanj 567 tisoč. V spomin na mrtve so po ZDA v torek zvečer potekale številne slovesnosti.

Po podatkih univerze Johns Hopkins se je do torka v ZDA z novim koronavirusom okužilo več kot 24,2 milijona ljudi, smrtnih žrtev pa je bilo več kot 401.500. Do konca maja lani je v ZDA zaradi covida-19 umrlo 100.000 ljudi, doslej pa se je to število potrojilo.

V bolnišnicah se trenutno zaradi covida-19 zdravi več kot 120.000 ljudi, pretekli teden pa je bil dosežen rekord s 4400 mrtvimi zaradi covida-19 v enem samem dnevu. Novoizvoljeni predsednik ZDA Joe Biden je v torek zvečer v Washingtonu pri Lincolnovem spomeniku vodil slovesnost v spomin na mrtve, v New Yorku je Empire State Building utripal rdeče kot srce, zvonovi nacionalne katedrale v Washingtonu so udarili 400-krat, ob odsevnem bazenu pri Lincolnovem spomeniku na travniku National Mall pa so prižgali 400 lučk. Podobne slovesnosti so potekale tudi drugje po ZDA.

Ameriški zdravstveni strokovnjaki ne dvomijo, da bi bile številke nižje, če bi imeli v Beli hiši bolj sposobnega voditelja, kot je Trump, ki je izgubil volitve za drugi predsedniški mandat tudi zaradi klavrnega odgovora zvezne vlade na krizo.

Zaradi covida-19 je v ZDA toliko žrtev, ko so jih imeli Američani med drugo svetovno vojno, do poletja pa bo po napovedih presežen rekord 600 tisoč mrtvih iz državljanske vojne. Za covidom-19 je umrlo več Američanov, kot jih je leta 2019 umrlo zaradi kapi, diabetesa, gripe, pljučnice in Alzheimerjeve bolezni skupaj.

Trump je zanikal nevarnost virusa, nato je vse do volitev 3. novembra lani vztrajal, da bo koronavirus izginil sam od sebe, zavračal je opozorila in ugotovitve stroke ter podžigal napetosti, ki jih je povzročila pandemija.

Člani njegove vlade so se vpletali v delo Centra za nadzor nad boleznimi (CDC), Trump je vztrajal, da je pametnejši od znanstvenikov in zdravnikov ter poniževal strokovnjake, kot je direktor centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za zdravje Anthony Fauci.

Guvernerji zveznih držav, ki so uvajali ukrepe proti širitvi pandemije, so bili pod nenehnim pritiskom Trumpa, naj te ukrepe odpravijo. Na koncu si je skušal prilastiti uspeh podjetij, ki so v rekordnem času razvila cepiva proti koronavirusu. Večina analitikov se strinja, da bi Trump lahko dobil volitve, če bi bil njegov odziv na koronavirus drugačen, bilo pa bi tudi manj mrtvih in okuženih, navaja STA.

V Pekingu so po današnji potrditvi sedmih okužb z novim koronavirusom uvedli delno zaprtje. Okoli 1,6 milijona prebivalcem kitajske prestolnice so prepovedali, da bi zapustili mesto. Mestne zdravstvene oblasti pa so sporočile, da so v Pekingu potrdili prva dva primera okužbe z britanskim sevom novega koronavirusa, ki je bolj nalezljiv.

Od sedmih okužb so jih šest potrdili v južnem okrožju Daxing. V tem okrožju so ugotovili tudi prva dva potrjena primera britanskega seva novega koronavirusa. Vseh 1,6 milijona prebivalcev okrožja odslej ne sme oditi iz mesta, če nimajo posebnega dovoljenja in če v zadnjih treh dneh na testu niso bili negativni na okužbo.

Oblasti okrožja so prepovedale tudi zbiranja več kot 50 ljudi in poroke, glede pogrebov pa so odločili, da jih morajo "poenostaviti". Vsi učenci osnovnih in srednjih šol morajo imeti pouk na daljavo, zaprli so tudi vrtce. V petih naseljih, kjer so ugotovili okužbe, pa morajo vsi stanovalci ostati doma.

Kitajska, kjer se je novi koronavirus konec leta 2019 prvič pojavil, je bila v boju proti širjenju virusa uspešna s strogimi ukrepi, omejitvami potovanj in množičnim testiranjem. Zadnje tedne pa se znova sooča s porastom okužb, še posebej na severu države, kjer so oblasti zaradi več manjših lokalnih izbruhov znova uvedle stroge karantenske ukrepe in množično testiranje, pripravljajo pa se tudi na selitev vaščanov celotnih vasi v nov velik center za karanteno, ki ga gradijo v predmestju mesta Shijiazhuang.

Za okoli tri milijone ljudi v severovzhodni provinci Jilin pa od ponedeljka velja zaprtje, potem ko je trgovski potnik okužil več kot sto ljudi. Iz države so sicer danes poročali o skupno 130 novih okužbah z novim koronavirusom, poroča STA.