Mrak: Uvedba skupnih evrskih obveznic je realen scenarij

Še posebej če bo prišlo do dodatnega zaostrovanja razmer, še dodaja Mrak. V vsakem primeru pa je tesnejše fiskalno povezovanje nujno za obstoj evra, je še prepričan Mrak.

Dolžniška kriza se še naprej širi Tesnejše javnofinančno povezovanje v območju evra po Mrakovih besedah ni nujno zgolj za to, da bo evro obravnavan kot resna globalna valuta, temveč tudi za obstoj skupne evropske valute.

Čeprav so države območja evra od lanske pomladi sprejele nekatere zelo velike spremembe v gospodarskem upravljanju, pa je je bilo glede na odzive finančnih trgov to očitno premalo, saj se dolžniška kriza še naprej širi.

Kot je Mrak povedal na novinarski konferenci pred novembrsko Poslovno konferenco Portorož, gredo spremembe z oblikovanjem stalnega mehanizma za stabilnost evra, ki ga Mrak označuje za določeno obliko evropskega denarnega sklada, in poglabljanjem javnofinančnega in gospodarskega upravljanja v pravo smer, a dokončne odločitve o tem, v kateri smeri gre evro, še ni.

Mrak tudi o srečanju Sarkozyja in Merklove Mrak je prepričan, da bodo potrebne še bolj korenite rešitve in skupne evrske obveznice bi šle že precej daleč. Torkov sestanek med nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem razume kot pripravo na ta ukrep, ki bi ga lahko območje evra v primeru nadaljnje zaostritve razmer sprejelo že zelo kmalu, mogoče tudi že jeseni.

Voditelja uradno o temi sicer nista govorila, nista se je pa niti ogibala, čeprav je bilo slišati, da je to lahko le zadnji v vrsti ukrepov za krepitev gospodarskega upravljanja v EU.

Še posebej veliko nasprotovanje tovrstnemu ukrepu je čutiti v delu nemške politike in med nemško javnostjo, ki se boji, da bi to pomenilo podpiranje manj discipliniranih in uspešnih s strani močnejših in fiskalno bolj urejenih držav, zato se v Berlinu zavzemajo za večjo stopnjo usklajenosti javnofinančnih in ekonomskih politik.

Mrak: Propad evra bi pomenil bistven udarec Evropski uniji Glede nasprotovanja v Nemčiji Mrak pravi, da je cena propada evra tako visoka, da to postavlja v drug okvir. Propad skupne valute bi namreč pomenil bistven udarec celotni EU, to pa bi peljalo k bistveno bolj negotovim in nevarnim razmeram. Ravno zato je usoda evra ključna tudi za druge članice unije.

Četudi pa bi načelna odločitev za skupne evrske obveznice padla že kmalu, pa je po Mrakovih besedah odprtih še veliko podrobnosti. Predvsem gre za vprašanje, za kolikšen del javnega dolga bi se te izdajale. V tej luči težko sodi, ali bi bila njihova uvedba za Slovenijo dobra.

Mrak je komentiral tudi druge sklepe srečanja med Merklovo in Sarkozyjem. Glede "prave gospodarske vlade za območje evra", ki bi jo sestavljali predsedniki vlad in držav članic območja evra, je dejal, da v njej, dokler ne bo jasno, kakšen bo njen mandat in kakšne bodo njene pristojnosti, ne vidi bistvene spremembe glede na sedanji položaj.

Dodaten korak k Evropi dveh hitrosti? Ta institucija, katere predhodnik so izredna zasedanja voditeljev članic območja evra, bo po njegovih besedah postala resna, ko bo postal zelo jasen njen mandat.

Na vprašanje, če je vse to dodaten korak k Evropi dveh hitrosti, je Mrak odvrnil, da je gospodarska in denarna unija, kakorkoli se že na to gleda, višja in bolj zahtevna faza ekonomske povezave, zato se mu taki predlogi ne zdijo nekaj posebnega.

Glede vključitve omejitve zadolževanja in pravila uravnoteženih javnih financ v ustave Mrak meni, da je to dobro.

Tudi o novem zakonu o javnih financah Glede tega, ali naj se to vključi v zakon ali ustavo, težko sodi. V slovenskem primeru se govori o novem zakonu o javnih financah in glede na slovenske izkušnje z referendumi bi bilo mogoče bolje, če v ustavi. A za normalne razmere bi moralo biti dovolj, da so ta določila v zakonu, pravi Mrak.

O predlogih Merklove in Sarkozyja je po Mrakovih besedah še premalo uradno znanega za resnejše sodbe. Glede na to, kar ve iz medijev, pa meni, da je kar nekaj predlogov za Slovenijo koristnih. Če ne drugo, nas bodo prisilili v stvari, za katere "vemo, da jih moramo narediti".

"Odločitve bodo morale biti hitre" Tako Mrak kot pomočnik urednika britanskega časnika Financial Times in glavni dopisnik za Nemčijo Quentin Peel sicer opozarjata na razkorak med hitrostjo dogodkov na finančnih trgih in počasnostjo političnega odločanja v EU.

Mrak meni, da bodo morale biti odločitve hitre, oba pa tesnejšo koordinacijo gospodarskih in fiskalnih politik vidita kot neizogiben ukrep, saj ima evropska denarna unija temeljno pomanjkljivost, ki je odsotnost skupne fiskalne moči ob skupni denarni politiki. To pomanjkljivost bo v prihodnje na tak ali drugačen način treba odpraviti.