Torek, 28. 2. 2023, 14.35
1 leto, 1 mesec
Ministri EU že v pripravah na naslednjo ogrevalno sezono
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,05
"V Stockholmu smo se pogovarjali tudi o skupnih izzivih energetskega in prometnega sektorja, pri slednjem smo se osredotočali na elektrifikacijo, ki je pomemben del prehoda v prometnem sektorju," je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen.
Ministri za energijo in promet so na neformalnem zasedanju v Stockholmu razpravljali o pripravljenosti EU na prihodnjo ogrevalno sezono ter o izzivih energetskega in prometnega sektorja. Ob robu zasedanja so se sestali tudi ministri sorodno mislečih jedrskih držav, ki po besedah državne sekretarke Tine Seršen redno naslavljajo aktualna vprašanja.
Neformalnega zasedanja v Stockholmu sta se iz Slovenije udeležili ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen. Slednja je srečanje ocenila kot zelo dobro in pomembno.
V ponedeljek so se po njenih besedah pogovarjali predvsem o tem, kaj je še treba spremeniti pri zasnovi energetskega trga, da bo bolje deloval, da bo bolj odporen na volatilnosti, in kako so države EU pripravljene na naslednjo zimo oz. ogrevalno sezono, ki se začne že čez dobre pol leta.
"Pogovarjali smo se tudi o skupnih izzivih energetskega in prometnega sektorja, pri slednjem smo se osredotočali na elektrifikacijo, ki je pomemben del prehoda v prometnem sektorju," je pojasnila.
EU ostaja zavezana zelenim ciljem
Današnji del neformalnega zasedanja so po besedah državne sekretarke posvetili predvsem temi, kako zagotoviti konkurenčno energijo za konkurenčno industrijo.
Ministrom se je danes pridružil tudi izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol, ki jim je, kot je dejala Seršenova, predstavil ugotovitve najnovejšega poročila, ki ga bo sicer IEA izdala v četrtek.
"Prišli so do zanimivega spoznanja, ki razbija mit, da se je EU lani zaradi vsega dogajanja v povezavi z rusko-ukrajinsko vojno obrnila stran od zelenih ciljev, in da je potekal proces karbonizacije in ne dekarbonizacije," je dejala.
Kljub vsemu, kar se je lani dogajalo, je EU glede na poročilo uspelo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, kar je po besedah državne sekretarke izjemno dobra novica. "To pomeni, da EU ostaja zavezana svoji zeleni poti," je poudarila.
Sestala se je tudi skupina jedrskih držav
Ob robu neformalnega zasedanja ministrov se je v Stockholmu sešla tudi skupina sorodno mislečih jedrskih držav v EU. Po njenih pojasnilih se te države "že nekaj časa redno koordiniramo in srečujemo ob robu vseh podobnih ministrskih srečanj".
"V okviru te skupine obravnavamo sorodne teme, skušamo se koordinirati glede pristopov pri evropski zakonodaji, izmenjujemo si informacije glede nacionalnih jedrskih programov, zastavljamo cilje, kako naprej. Trenutno je aktualna podpora evropskemu partnerstvu za razvoj in razvoju tako imenovanih majhnih modularnih reaktorjev," je pojasnila v odgovoru na vprašanje o oblikovanju novega jedrskega zavezništva, v katerem naj bi po poročanju medijev sodelovala tudi Slovenija.
"To zavezništvo že obstaja, ni pa potrebne neke formalnosti. Dajemo skupne izjave, ki jih redno koordiniramo, in pisma. To je živo," je dodala.
Kako nadomestiti rusko gorivo v ruskih reaktorjih?
Po njenih pojasnilih med drugim sorodno misleče jedrske države razpravljajo tudi o aktualnih izzivih, s katerimi se morda Slovenija ne srečuje, kot na primer vprašanje, kako zamenjati rusko gorivo v ruskih reaktorjih, ki so v državah članicah. "Danes smo se pogovarjali tudi o tem, da bi morda skupino razširili tudi z drugimi državami, ki morda danes niso jedrske, pa razmišljajo o tem," je sklenila.
Srečanja so se po poročanju Reutersa poleg Slovenije udeležile Francija, Bolgarija, Romunija, Češka, Švedska, Italija, Slovaška, Poljska, Madžarska, Hrvaška, Nizozemska in Finska.
V skupni izjavi so države med drugim zapisale, da bodo spodbujale tesnejše sodelovanje med svojimi nacionalnimi jedrskimi sektorji in preučile možnosti skupnih programov usposabljanja za podporo novim projektom. Ministri članic skupine so se pogovarjali tudi o možnostih nadaljnjega znanstvenega sodelovanja in usklajenega uvajanja najboljših praks na področju jedrske varnosti.
Četrtina električne energije v Evropi je jedrske
Kot je v ponedeljek ob prihodu na neformalno zasedanje dejala francoska ministrica za energetski prehod Agnes Pannier-Runacher, jedrska energija predstavlja 25 odstotkov proizvodnje elektrike v Evropi. Poleg obnovljivih virov energije je to eno od orodij za doseganje ogljične nevtralnosti, je poudarila.
Jedrsko energijo bo EU po njenih besedah potrebovala, če želi doseči cilje ogljične nevtralnosti do leta 2050.
