Torek, 19. 2. 2019, 18.17
5 let, 2 meseca
Ministri EU pri Poljski zaznali napredek, Madžarska predstavila izhodišča
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,04
Ministri EU za evropske zadeve so danes v Bruslju znova pregledali stanje v procesu proti Poljski in Madžarski zaradi očitanih kršitev načela vladavine prava. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Dobran Božič, ki je zastopal Slovenijo, je po zasedanju povedal, da so pri Poljski zaznali napredek, Madžarska pa je predstavila izhodišča.
Kot je Dobran Božič pojasnil slovenskim novinarjem v Bruslju, so glede Poljske zaznali napredek pri doseganju kriterijev pravne države, a manjka še nekaj korakov, da se zadeve uresničijo. Slovenija je na zasedanju po besedah Božiča poudarila, da je spoštovanje pravne države ključno za delovanje EU. Kot je dodal, je treba spoštovati tudi druge vrednote, pravna država pa zagotavlja uspeh EU. Poudaril je, da je pomembno, da pridemo do rešitev z dialogom. Dejal je še, da danes niso opredelili konkretnih korakov, kako naprej.
Božič je dejal, da je Madžarska danes predstavila svoja izhodišča. V razpravi, ki je sledila, pa so po njegovih besedah izpostavili, da je vladavina prava tisti standard, ki ga je treba spoštovati.
Bo večletni evropski proračun sprejet do oktobra?
Ministri so znova razpravljali tudi o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021-2027, vendar niti pri tej temi danes ni bilo premikov. Kot je pojasnil Božič, so razpravljali o osnovnih elementih, rekli, da je čas za določitev pogajalskega okvira in da se skrči nabor tem. "Potem se lahko začnemo pogovarjati o številkah."
Je pa Božiča pozitivno presenetilo, da velika večina zagovarja sprejetje proračuna do oktobra. "Po mojem je to realnost, ki jo moramo sprejeti in s tem pokazati enotnost EU, začeti postopek z ali brez Združenega kraljestva, nadaljevati reforme in predvsem gledati v prihodnost Evrope," je menil.
Kot je dodal, imajo države različne poglede na to, ali bi več sredstev namenili za kohezijo, za razvoj ali za mlade. Kot je poudaril, je treba tistim, ki odločajo, dati jasne okvire, jasne kriterije, da se odločijo, v katero smer bo šla Evropa.
Odbor Evropskega parlamenta potrdil proračuna za sklada na področju migracij
Odbor Evropskega parlamenta za notranje zadeve je danes potrdil proračun za Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF), ki bo v prihodnjem večletnem proračunu znašal 9,2 milijarde evrov. Člani odbora pa so potrdili tudi nov Sklad za integrirano upravljanje meja (IBMF), ki so mu namenili 9,3 milijarde evrov.
AMIF bo med letoma 2021 in 2027 prejel 10,41 milijarde evrov v tekočih cenah, kar je 51 odstotkov več kot v trenutnem večletnem finančnem okvirju, piše na spletni strani odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Ta sklad mora prispevati k okrepitvi skupne azilne politike, razvoju zakonitih migracij v skladu z gospodarskimi in socialnimi potrebami držav članic, boju proti nezakonitim migracijam in zagotoviti učinkovito in varno vračanje v tretje države, so zapisali poslanci. Zagotoviti mora tudi "solidarnost in pravično porazdelitev odgovornosti med državami članicami".
Novemu skladu IBMF so medtem namenili 9,3 milijarde evrov. Sklad ima dva instrumenta - instrument za meje in vizume, v katerem bo na voljo 8 milijard evrov ter instrument za podporo za opremo za carinske kontrole z 1,3 milijarde evrov.
Sklada AMIF in IBMF imata sicer dva stebra - 60 odstotkov bodo prejeli nacionalni programi, 40 odstotkov pa bo namenjenih ukrepom, ki jih bo unija financirala neposredno.
Poslanci so potrdili zagotovila, da bodo ukrepi, financirani iz tega mehanizma, v skladu z zavezami EU na področju temeljnih pravic, kot so varovanje osebnih podatkov, zaščita ranljivih skupin in pravica do nevračanja.
Slovenija bo iz skladov dobila 73 milijonov evrov
Kot so sporočili iz pisarne evropske poslanke iz Slovenije Tanje Fajon (S&D/SD), ki je poročevalka za IBMF, bo Slovenija v prihodnjih sedmih letih za zaščito zunanjih meja EU in upravljanje z migracijami iz obeh novih skladov prejela okoli skoraj 73 milijonov evrov - nekaj več kot 25 milijonov evrov iz sklada AMIF, 47,5 milijona evrov pa iz sklada IBMF.
Ob potrditvi njenega predloga je Fajonova izrazila veselje, da je danes zmagal razum. "Vesela sem, da nam je uspelo zagotoviti še vedno zadostna sredstva tudi za področje vizumske politike in da smo omejili financiranje spornih ukrepov zunaj unije, ki bi omajali verodostojnost finančnega mehanizma," je povedala Fajonova.
Celoten parlament bo stališče o obeh skladih potrjeval na prvem marčnem plenarnem zasedanju. Nato pa se bodo začela pogajanja s Svetom EU.
