"Malo verjetno, da bi nasilje med Srbi in Hrvati označili za genocid"

Najprej bo hrvaška stran argumentirala svojo tožbo, v drugem delu obravnave pa bo svoje obtožbe pojasnila Srbija. Postopek argumentacije tožb bo potekal predvidoma do konca marca. Hrvaška stran bo poskusila prepričati sodni senat, da so srbske enote zagrešile genocid na Hrvaškem v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja v različnih delih države, srbski odvetniki pa bodo izpodbijali trditve iz hrvaške tožbe.

Operacija Nevihta primer genocida nad Srbi Ob začetku razprave je glavna zastopnica hrvaške strani Vesna Crnić-Grotić dejala, da je srbska stran pod vodstvom Slobodana Miloševića "organizirala in izvajala genocidno kampanjo na Hrvaškem z namenom, da delno ali popolnoma uniči tamkajšnje nesrbsko prebivalstvo", poroča srbski portal Blic. "Nekateri srbski politiki še danes zanikajo vsakršno krivdo srbskih vojakov za zločine na Hrvaškem," je dejala Crnić-Grotićeva.

Srbska stran bo prihodnji teden predstavila svoje videnje vojaškega konflikta. V svoji tožbi bodo poskušali hrvaško vojaško akcijo Nevihta, ki je potekala avgusta leta 1995, predstaviti kot genocid nad srbskim prebivalstvom v Kninski krajini, še poroča Blic.

Zagreb pripravljen tožbo tudi umakniti … Uradni Zagreb je sicer pripravljen umakniti tožbo, če bo Srbija kaznovala vse vojne zločince, razkrila informacije o tem, kaj se je zgodilo z več sto še danes pogrešanimi osebami, in če bo vrnila vse zaplenjene umetnine, poroča hrvaški Jutarnji list.

Razsodba v roku enega leta? Obe strani bosta imeli tudi čas za navzkrižno zaslišanje prič. To bo edini del obravnave, ki bo zaprt za javnost. Javno razpravo v Palači miru v Haagu naj bi sklenili konec marca. Predsednik 17-članskega sodnega senata je Peter Tomka s Slovaške. Sodeč po podobnih sodnih procesih pred ICJ, je razsodbo pričakovati v roku enega leta.

Hrvaška je obtožila Srbijo za genocid julija 1999, protitožba Beograda pa je sledila leta 2010. Državi se medtem nista uspeli izogniti sojenju, čeprav sta iskali rešitev po diplomatski poti. V strokovni javnosti obeh držav obstajajo dvomi, da bosta tožba in protitožba uspešni.

Sodišče poboje precej redko označi za genocid Tudi Jutarnji list piše, da je malo verjetnosti, da bo sodišče ugodilo hrvaški tožbi. Leta 2007 je namreč ICJ razsodil v primeru tožbe BiH glede genocida, ki naj bi ga v tej državi izvajala srbska stran. Sodišče je razsodilo, da se je genocid zgodil zgolj v Srebrenici. V razsodbi je bilo tudi zapisano, da je bila Srbija za genocid odgovorna le posredno, saj ni uporabila svojega vpliva in s tem preprečila pomora Bošnjakov.

Omenjeni časnik navaja, da sodna praksa omenjenega sodišča kaže na zelo restriktivno opredeljen pojem genocida. Tako naj bi sodišče, kljub številnim pobojem prebivalstva v BiH, le v primeru Srebrenice zaznalo poskus uničenja celotne etnične skupine, so za konec zapisali v časniku.