Petek, 26. 4. 2013, 14.09
8 let, 7 mesecev
Mafija bi si rada prilastila Pompeje
Pompeji, pred dva tisoč leti s pepelom zasuto rimsko mesto, so eden izmed najslavnejših arheoloških spomenikov na svetu. Toda v zadnjih desetletjih so bili zanemarjeni. Brez večjih vzdrževalnih in restavratorskih del so bile stavbe prepuščene vremenu in več kot dvema milijonoma turistov na leto. Pompeji so nezadržno propadali. Leta 2010 se je na primer zrušila stavba hiše gladiatorjev, kar je bil le najočitnejši primer propadanja spomenika. "Ko se je sesula stena hiše gladiatorjev, smo bili šokirani," je za Independant dejal arheolog Andrea Carandini: "Toda Pompejev nikoli niso sistematično obnavljali, zato je čudež, da se do zdaj ni porušilo še več stavb." Toda v boju za obnovo Pompejev se je pojavil nov sovražnik – neapeljska mafija. Italijanska vlada in Evropska skupnost sta odobrili 105 milijonov evrov za obnovo Pompejev, mafija pa je stegnila svoje lovke proti temu denarju. S sredstvi naj bi uredili podzemni sistem odpadne vode, saj je prav dež do zdaj povzročal največ težav pri vzdrževanju stavb. Prav tako bi s sredstvi za javnost spet odprli del zdaj zaprtega spomenika. Projekt so začeli s polletno zamudo izvajati letos februarja. S tem naj bi dokončno končali propadanje mesta. Toda dela se niso še niti dobro začela, ko je policija v Kampanji aretirala vodjo enega izmed podjetij, ki izvajajo restavratorska dela, ter štiri uradnike, ki ji sumijo podkupovanja in prirejanja pogodb o obnovi. Račun za del obnove je namreč skrivnostno narastel s prvotnega pol milijona evrov na pet milijonov evrov.
Med pridržanimi sta lastnica restavratorskega podjetja, ki je imela sklenjeno pogodbo za obnovo pompejskega velikega gledališča, vredno osem milijonov evrov. Prav tako je bil pridržan posebni odposlanec italijanske vlade, ki naj bi nadzoroval porabo sredstev, sodeloval pa je tudi pri nujni obnovi Pompejev v letih od 2008 do 2010.
Da bi zagotovili, da se mafija ne bo vmešavala v porabo sredstev, odobrenih za obnovo Pompejev, je rimska vlada v Neapelj poslala posebno enoto karabinjerjev, finančne policije in uradnikov, ki jih vodi Mariolina Goglia, vodja neapeljske enote za boj proti mafiji. Njihova prva naloga je, da pregledajo vso dokumentacijo v zvezi z obnovo Pompejev in skušajo odkriti sledi, povezane z organiziranim kriminalom. Opazovalci menijo, da je posebna enota bolj piarovska poteza kot projekt, ki bi obrodil sadove. Tako so mnenja, da ne bodo našli prav nobenih sledi organiziranega kriminala, če se ne bodo poglobili v primer.
"Pri tako velikih vsotah, kot so na voljo za obnovo Pompejev, ni dvoma, da se je v posle vmešala tudi Comorra," meni Fabio Giuliani, predstavnik neapeljske skupine za boj proti mafiji Libera.
Toda evropski birokrati so prepričani o nasprotnem. Shirin Wheeler, predstavnica evropskega komisarja za regionalne zadeve Johannesa Hahna, je zatrdila, da so prepričani, da se mafija ne bo vmešavala v obnovo Pompejev. "Menimo, da je protimafijski sistem v Italiji zelo močan. Rim bo v Neapelj poslal tudi posebne nadzornike, ki bodo skrbeli za pravilen pretok denarja."
Toda enega od takih nadzornikov so pravkar aretirali. "Novega nadzornika bodo preverjali na kulturnem, notranjem in regionalnem ministrstvu, poleg tega pa ga bo nadzorovala tudi Evropska skupnost," je zagotovila predstavnica evropskega komisarja.
Tako upajo, da bo model, ki ga bodo zdaj uvedli v Pompejih, mogoče uporabiti tudi za obnovo drugih italijanskih spomenikov, ki so ogroženi. Prihodnji naj bi bil na vrsti rimski Kolosej.