Krimska kriza prestrašila Skandinavce

Bolj ali manj resne razprave o članstvu v Natu na Švedskem in Finskem potekajo že leta, okrepile pa so se po dogodkih na Krimu, po katerih nevtralni skandinavski državi resneje razmišljata o spremembi obrambne politike in članstvu v severnoatlantskem zavezništvu, ki bi državi ščitilo pred morebitno rusko agresijo. Njuni nadaljnji koraki so v veliki meri odvisni od Rusije in tega, ali si bo, kot se nekateri bojijo, po Krimu prisvojila še kakšno ozemlje.

Obsežni ruski vojaški manevri so v zadnjem času v bližino skandinavskih in baltskih držav postavili 150 tisoč ruskih vojakov. Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin ruske sosede (pa ne le njih) prestrašil z invazijo in aneksacijo Krima, so voditelji držav v (širši) regiji – Estonije, Latvije, Litve, Norveške – v teh dneh veseli, da so del Nata. Norveška, ena od ustanovnih članic Nata, upa, da bosta članici postali tako Švedska kot Finska, saj je njun trenuten partnerski odnos z zavezništvom tak, kot ga ima Ukrajina.

Odziv Nata na incident Razprava o članstvu v Natu se je na Švedskem ponovno razplamtela marca, ko je Rusija blizu majhnega švedskega otoka Gotland v Baltskem morju izvajala vojaške vaje. Gotland je izjemnega strateškega pomena, če bi v baltskem morju izbruhnil spor. Rusija je otok za kratek čas zasedla med napoleonskimi vojnami leta 1808, Švedska pa je nadzor nad otokom prevzela leto pozneje. Ko so marca 2013 v incidentu, ki je spomnil na čase hladne vojne, dva ruska bombnika in lovci kršili švedski zračni prostor in simulirali bombni napad na otok, se je odzvala Natova baltska zračna patrulja. Švedska se ni odzvala.

Norčevanje Rusov Na Švedskem se bojijo, da njihova vojska nikakor ni pripravljena na morebitni ruski napad. Švedska je nevtralna od 19. stoletja in kot taka je preživela dve svetovni vojni in 50 let hladne vojne. Od konca hladne vojne je konstantno zniževala vojaški proračun. Vrhovni vojaški poveljnik Sverker Göransson je januarja lani ocenil, da bi se Švedska v primeru ruskega napada lahko branila le teden dni. Ruska televizija se je odzvala z videom, v katerem posnemovalec Göranssona ob zvokih pesmi Mamma Mia! skupine Abba tarna o šibkosti švedske vojske ter prosi, naj se država priključi Natu.

Pred kratkim je švedski finančni minister napovedal, da bodo zaradi krimske krize zvišali obrambni proračun, čeprav so še nedolgo nazaj nameravali proračun za obrambo zmanjšati. Namestnik premierja Jan Björklund pa je javno spregovoril o možnosti, da se Švedska kot članica pridruži Natu.

Zaradi ruske grožnje sta se Švedska in Finska dogovorili o skupnem vojaškem sodelovanju, skupaj z Dansko, Islandijo in Norveško pa sta del nordijskega obrambnega sodelovanja, ki bi bil lahko alternativa članstvu v Natu.

Članstvo v Natu (za zdaj) malo verjetno Ob morebitnem članstvu Švedske in Finske v Natu se Rusija verjetno ne bi maščevala, ocenjujejo analitiki, saj ti dve skandinavski državi nista bili nikoli sovjetska satelita, poleg tega pa se jima ni treba pretirano bati zaradi morebitnih ruskih sankcij.

Podpora Švedov članstvu v Natu v zadnjem času narašča, a še ne dosega potrebne večine, zato je polnopravno članstvo teh dveh držav v Natu še vedno malo verjetno. Če bi se Švedska pridružila Natu, bi bila Finska edina neuvrščena skandinavska država. Vendar Finci še bolj oklevajo kot Švedi. Finska, ki z Rusijo deli mejo, je zelo previdna, saj noče ujeziti velike sosede. V primeru nadaljnjih ozemeljskih ekspanzij Rusije kot v primeru Krima pa bi se tudi to lahko spremenilo.