"Kraljeva družina je zadnji cement, ki Belgijo še drži skupaj"

Belgijski kralj Albert II. je v začetku meseca v televizijskem nagovoru narodu sporočil, da se z 21. julijem odpoveduje prestolu. Kralj je pojasnil, da se prestolu v korist najstarejšega sina Philippa odpoveduje zaradi starosti in zdravstvenih težav. "Če bi skušal vztrajati za vsako ceno, ne bi izpolnjeval svojih dolžnosti in svojega razumevanja kraljeve funkcije," je dejal kralj. "Prišel je čas, da predam štafeto naslednji generaciji," je dodal. Iz kraljeve palače so nagovor narodu napovedali, potem ko se je kralj sestal z vodilnimi ministri vlade.

Med Valonci monarhija uživa precej več podpore kot med Flamci Belgija, ki jo zadnja leta morda še bolj kot v preteklosti pestijo notranji konflikti med flamskim severom in valonskim jugom, se spopada z vse večjo "opozicijo" trenutni ureditvi odnosov med državo in monarhijo, ki je bila ustanovljena relativno poznega leta 1831. Medtem ko kraljeva družina med francosko govorečimi Valonci uživa precejšnjo podporo, pa je ta znatno nižja med nizozemsko govorečimi Flamci, kar še dodatno kaže na velike razlike med obema skupnostma.

"Belgijska kraljeva družina številnim predstavlja še zadnji cement, ki državo drži skupaj," je v izjavi za Independent dejal Bart Maddens, profesor politologije na univerzi v Leuvnu.

Kralj ima v Belgiji relativno pomembno politično vlogo V luči splošnega varčevanja v Evropi se je belgijska vlada sicer odločila, da bodo zamenjavo na prestolu obeležili dokaj skromno. Stroški tako naj ne bi presegli pol milijona evrov, ki jih že sicer vsako leto namenijo za proslavo ob državnem prazniku. Dogodek bodo pospremili s tradicionalno vojaško parado, zaokrožili pa ga bodo tudi s kovanci in znamkami s Philippovo podobo. Poleg tega bodo slovesnosti potekale brez prisotnosti predstavnikov drugih kraljevih družin. Kot pojasnjuje belgijska vlada, je to "tradicija v Belgiji, kjer kralj priseže pred narodom, ki ga predstavlja parlament".

Kot drugi sin kralja Leopolda II. Albert sicer nikoli ni bil namenjen za monarha. Prestol je bil primoran zasesti leta 1993, ko je po 42 letih kraljevanja brez potomcev umrl njegov starejši brat, kralj Baudouin I. Kljub temu Albert za sabo pušča neizbrisen pečat. V zadnjih letih je med drugim odigral ključno vlogo pri ohranjanju narodne enotnosti v državi, ki je razdeljena med flamsko in francosko skupnost. Državo je nazadnje popeljal skozi politični vihar, ko je leta 2011 politike po rekordnih 541 dneh brez vlade usmeril do oblikovanja vlade.

Razsipno življenje in davčno izmikanje ostarele kraljice Fabiole Albertovo obdobje na prestolu je zaznamovalo tudi nekaj škandalov, večinoma v povezavi z družinskim premoženjem – med drugim sta kralj Albert in kraljica Paola leta 2009 kupila jahto za 4,6 milijona evrov. Veliko pozornosti je pritegnila tudi Belgijka, ki trdi, da je Albertova hči in zdaj s tožbo zahteva test očetovstva.

Je pa za škandal pred nekaj meseci poskrbela tudi kraljica Fabiola, vdova Albertovega brata, ki se je namenila, da bo pri starosti 84 let ustanovila zasebni sklad za zagotovitev sredstev za svoje nečake in katoliške dobrodelne organizacije po svoji smrti. Po navedbah kritikov naj bi na ta način skušala preusmeriti sredstva k španskim sorodnikom in se tako izogniti 70-odstotni obdavčitvi ob smrti.

Flamski nacionalisti: Novi kralj je "francosko govoreči tujec" Razprava, ki jo je to sprožilo, je še pospešila prizadevanja za prenovo vezi med državo in monarhijo. V skladu z novimi pravili, ki jih je nato junija sprejela vlada, bo tako Fabiola namesto 1,3 milijona na leto prejemala po 450.000 evrov.

Znižanje prihodkov je doletelo tudi ostale člane kraljeve družine, razen kralja, ki bo še naprej upravičen do 11,5 milijona evrov letno. Poleg tega pa bo tudi kraljeva družina v prihodnje primorana plačevati davke. Albert II. bo sicer po odpovedi prestolu prejemal 923.000 evrov t.i. dotacije na leto.

Njegov odhod je sprožil nekaj zaskrbljenosti, da Philippu morda manjka političnih in komunikacijskih spretnosti ter izkušenj, ki bi jih potreboval, da bi jezikovno, versko in zgodovinsko razdeljeno Belgijo ohranil v enem kosu. O tem priča tudi dejstvo, da so ga predstavniki flamskih nacionalistov označili za "francosko govorečega tujca".