Sobota, 20. 7. 2013, 16.15
5 let, 6 mesecev
"Kraljeva družina je zadnji cement, ki Belgijo še drži skupaj"
Belgijski kralj Albert II. je v začetku meseca v televizijskem nagovoru narodu sporočil, da se z 21. julijem odpoveduje prestolu. Kralj je pojasnil, da se prestolu v korist najstarejšega sina Philippa odpoveduje zaradi starosti in zdravstvenih težav. "Če bi skušal vztrajati za vsako ceno, ne bi izpolnjeval svojih dolžnosti in svojega razumevanja kraljeve funkcije," je dejal kralj. "Prišel je čas, da predam štafeto naslednji generaciji," je dodal. Iz kraljeve palače so nagovor narodu napovedali, potem ko se je kralj sestal z vodilnimi ministri vlade.
"Belgijska kraljeva družina številnim predstavlja še zadnji cement, ki državo drži skupaj," je v izjavi za Independent dejal Bart Maddens, profesor politologije na univerzi v Leuvnu.
Kot drugi sin kralja Leopolda II. Albert sicer nikoli ni bil namenjen za monarha. Prestol je bil primoran zasesti leta 1993, ko je po 42 letih kraljevanja brez potomcev umrl njegov starejši brat, kralj Baudouin I. Kljub temu Albert za sabo pušča neizbrisen pečat. V zadnjih letih je med drugim odigral ključno vlogo pri ohranjanju narodne enotnosti v državi, ki je razdeljena med flamsko in francosko skupnost. Državo je nazadnje popeljal skozi politični vihar, ko je leta 2011 politike po rekordnih 541 dneh brez vlade usmeril do oblikovanja vlade.
Je pa za škandal pred nekaj meseci poskrbela tudi kraljica Fabiola, vdova Albertovega brata, ki se je namenila, da bo pri starosti 84 let ustanovila zasebni sklad za zagotovitev sredstev za svoje nečake in katoliške dobrodelne organizacije po svoji smrti. Po navedbah kritikov naj bi na ta način skušala preusmeriti sredstva k španskim sorodnikom in se tako izogniti 70-odstotni obdavčitvi ob smrti.
Znižanje prihodkov je doletelo tudi ostale člane kraljeve družine, razen kralja, ki bo še naprej upravičen do 11,5 milijona evrov letno. Poleg tega pa bo tudi kraljeva družina v prihodnje primorana plačevati davke. Albert II. bo sicer po odpovedi prestolu prejemal 923.000 evrov t.i. dotacije na leto.
Njegov odhod je sprožil nekaj zaskrbljenosti, da Philippu morda manjka političnih in komunikacijskih spretnosti ter izkušenj, ki bi jih potreboval, da bi jezikovno, versko in zgodovinsko razdeljeno Belgijo ohranil v enem kosu. O tem priča tudi dejstvo, da so ga predstavniki flamskih nacionalistov označili za "francosko govorečega tujca".