Petek, 19. 7. 2019, 17.20
5 let, 5 mesecev
Kosovski premier po pozivu na sodišče za vojne zločine nepreklicno odstopil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,75
2
Ramush Haradinaj je odstopil s položaja kosovskega premierja.
Kosovski premier Ramush Haradinaj je danes odstopil s položaja. Kot je ta nekdanji poveljnik Osvobodilne vojske Kosova (OVK) pojasnil na seji vlade, se je za to odločil, ker so ga kot osumljenca poklicali na posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu.
"Poklicali so me s posebnega sodišča kot osumljenca in mi ponudili, da se zglasim kot premier ali kot navaden državljan Kosova. Odločil sem se za zadnje," je v pogovoru z novinarji dejal Ramush Haradinaj. Poudaril je, da je njegov odstop nepreklicen, ob tem pa pojasnil, da ni obtožen in da so ga na sodišče poklicali samo na zaslišanje.
Haradinaja bodo v Haagu zaslišali prihodnji teden
Haradinaj je napovedal, da bo pred tožilce posebnega sodišča v Haagu stopil prihodnji teden. Kot je poudaril, mora kosovski predsednik Hashim Thaci zdaj začeti posvete in določiti datum predčasnih parlamentarnih volitev. Dejal je, da bo na njih spet kandidiral, da pa "države ne more voditi v takšnih razmerah, ker bi to otežilo položaj Kosova".
Kosovska vlada po njegovem odstopu opravlja tehnične posle. Thaci bi lahko imenoval novega mandatarja za sestavo nove vlade v posvetih z vladno koalicijo, če pa to ne bi uspelo, mora razpisati predčasne volitve. Za to bo imel 45 dni časa. Thaci je v odzivu na odstop Haradinaja že sporočil, da spoštuje premierjevo odločitev in da bo ravnal v skladu z ustavo in zakoni.
Haradinaj je vlado vodil od 9. septembra 2017 s tesno večino 61 poslancev od skupno 120 v parlamentu. S premierskega položaja je odstopil tudi marca 2005, ko je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije objavilo obtožnico proti njemu zaradi vojnih zločinov v obdobju konflikta na Kosovu. Na sojenju je bil nato leta 2012 oproščen vseh obtožb.
To je bila za Haradinaja že druga oprostilna sodba na tem sodišču. Po prvem sojenju, na katerem ga je haaško sodišče leta 2008 oprostilo, je odredilo delno ponovitev sojenja zaradi sumov, da je šlo za nezakonite pritiske na priče. Haradinajev odstop se je sicer zgodil ob zastoju v dialogu o normalizaciji odnosov med Prištino in Beogradom, potem ko je Priština novembra lani zaradi srbskega oviranja vključevanja Kosova v mednarodne organizacije uvedla stoodstotne carine na srbsko blago.
Kosovo dolgo nasprotovalo ustanovitvi sodišča za vojne zločine OVK
Posebno sodišče s sedežem za vojne zločine OVK so v Haagu ustanovili leta 2015, preiskuje pa predvsem vojne zločine predvsem proti Srbom, Romom in kosovskim Albancem, ki so bili konec devetdesetih let proti OVK. Sodišče obravnava zločine, ki jih ni preiskovalo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, to je delo končalo decembra 2017.
Delovanje sodišča financira EU, je pa del kosovskega pravosodnega sistema. Ustanovili so ga po objavi poročila posebnega poročevalca Sveta Evrope Dicka Martyja leta 2011, v katerem na OVK letijo očitki o hudih vojnih zločinih, in sicer od ugrabitev in množičnih usmrtitev do trgovine s človeškimi organi.
Kosovske oblasti so omenjenemu sodišču dolgo nasprotovale, ker je Marty v poročilu omenil tudi Thacija in predsednika parlamenta Kadrija Veselija, ki sta bila tako kot Haradinaj vojaška poveljnika OVK. Ta se je v obdobju kosovskega konflikta od leta 1998 do leta 1999 boril za samostojnost Kosova in proti tedanjemu režimu srbskega predsednika Slobodana Miloševića. Omenjenemu sodišču so na Kosovu nasprotovali tudi zato, ker ne obravnava zločinov, ki so jih na Kosovu zagrešili Srbi.
Sodišče je začelo delovati lani poleti, januarja letos pa je začelo zaslišanje dveh bivših visokih predstavnikov OVK Rustema Mustafe in Samija Lushtakuja. Po poročanju kosovskih medijev naj bi prve obtožnice objavili letos, novinarji pa špekulirajo tudi o tem, da bi bili med obtoženimi lahko tudi Haradinaj, Thaci in Veseli.
2