Kompromis: bo Turčija odprla novo EU poglavje?

Pričakovati je, da bodo o tem v Luksemburgu govorili zunanji ministri EU.

Nemško nasprotovanje turškemu napredku na poti v unijo je sprožilo diplomatski spor med Berlinom in Ankaro, potem ko je turški minister za evropske zadeve Egemen Bagis ocenil, da je nemško stališče povezano s predvolilno kampanjo kanclerke Angele Merkel. Zato so Nemci turškega veleposlanika v Berlinu poklicali na zagovor, na kar so v Ankari odgovorili s pozivom, naj pride na zagovor nemški veleposlanik v Turčiji.

"Ne moremo prezreti tega, kar se je zgodilo v minulih tednih" "Ne moremo prezreti tega, kar se je zgodilo v minulih tednih," je dejal nemški zunanji minister Guido Westerwelle ob prihodu na zasedanje v Luksemburgu. A obenem je poudaril, da se je treba zavedati dolgoročnega strateškega pomena odnosov s Turčijo in ohraniti dialog z njo, s čimer je omilil nemško stališče.

"Nekaj se bo treba premakniti v Turčiji" Nemčijo naj bi podpirali Nizozemska in Avstrija. Tudi vodja avstrijske diplomacije Michael Spindelegger je v Luksemburgu opozoril, da EU ne more kar prezreti nasilja nad protestniki. "Čakamo na signale iz Turčije ... Nekaj se bo treba premakniti v Turčiji, preden bomo lahko začeli pogajanja o novem poglavju," je poudaril.

Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton je bila diplomatska: "Moje stališče je vseskozi jasno. Verjamem, da je prihodnost Turčije med nami, a to terja ogromen napredek pri vseh nalogah, ki jih je še treba opraviti."

Bildt proti spremembi politike EU zaradi nasilja Švedski zunanji minister Carl Bildt pa je na vprašanje, ali bi morala EU spremeniti svojo politiko zaradi nasilja nad protestniki, odgovoril z jasnim "ne". "EU je strateška entiteta, ki sledi strateškim politikam. Ne vodijo nas kratkoročne muhe," je poudaril.

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen, ki v Luksemburgu sodeluje v razpravi o Afganistanu, pa je opozoril, da Turčija mora spoštovati demokratične vrednote. "Za nas je samoumevno, da vse članice Nata spoštujejo temeljna demokratična načela ter dovolijo mirne proteste in pravico do svobodnega izražanja političnih stališč," je poudaril.

Turčiji se je po treh letih zastoja le obetal korak naprej na poti v EU. Odprla naj bi novo poglavje v pristopnih pogajanjih, o regionalni politiki. A to je sedaj zaradi nasilno zatrtih protivladnih protestov pod vprašajem. Vprašanje naj bi odprli zunanji ministri, a odločitev se pričakuje v torek.

Turčija za članstvo zaprosila že daljnega leta 1987 Turčija je daleč najstarejša prosilka za članstvo v uniji, za status kandidatke je zaprosila leta 1987. Pristopna pogajanja je začela skupaj s Hrvaško, oktobra 2005, vendar je v popolnem zastoju od junija 2010. Doslej je v skoraj osmih letih pogajanj odprla le 13 in začasno zaprla eno poglavje od 35, medtem ko bo Hrvaška julija postala 28. članica unije.

Največji problem za počasen napredek Turčije so njeni nerešeni odnosi s Ciprom, zaradi katerih je EU decembra 2006 zamrznila osem poglavij, pa tudi odločno nasprotovanje nekaterih članic, predvsem Nemčije, njenemu polnopravnemu članstvu v EU.