Ponedeljek, 23. 9. 2024, 19.45
2 meseca, 4 tedne
Kmetijski ministri EU o razmerah na kmetijskih trgih
Kmetijski ministri EU oz. njihovi predstavniki, med njimi državna sekretarka Eva Knez, so danes razpravljali o izkušnjah in izzivih drugega leta izvajanja strateških načrtov skupne kmetijske politike in o razmerah na kmetijskih trgih. "Pozitivno je, da se razmere na trgih v splošnem stabilizirajo in inflacija cen hrane umirja," je dejala Knez.
V okviru kmetijskih točk dnevnega reda so zbrani danes razpravljali o drugem letu izvajanja strateških načrtov skupne kmetijske politike. "Tako kot prvo leto smo bili tudi v tem letu soočeni z nekaterimi izzivi tako tehnične kot tudi vsebinske narave," so v današnjem sporočilu za javnost spomnili na ministrstvu za kmetijstvo.
Slovenija je v razpravi podala konkretne predloge za optimizacijo in poenostavitev novega izvedbenega modela s ciljem še večje prožnosti, upoštevanja posebnosti in različnih izhodišč ter poenostavitev vsebin in izvajanja za kmete, so navedli in dodali, da je državna sekretarka Knez izpostavila, "da mora biti cilj narediti strateški načrt res strateški".
Vidne posledice neugodnih vremenskih razmer
Nadaljevala se je tudi razprava o razmerah na kmetijskih trgih, zlasti po ruski invaziji na Ukrajino. Komisija je uvodoma predstavila stanje na kmetijskih trgih po sektorjih, države članice pa so poročale o napovedih za jesenski pridelek. "Pozitivno je, da se razmere na trgih v splošnem stabilizirajo in inflacija cen hrane umirja. Kljub temu se spet soočamo s posledicami neugodnih vremenskih nevšečnosti in geopolitično negotovostjo v soseščini," je menila Knez.
V zvezi z uvozom iz Ukrajine je po navedbah ministrstva z vidika trgov pomembno, da zaščitni mehanizmi delujejo, saj so bili že aktivirani za žitna zrna, jajca, med in perutninsko meso. Državna sekretarka je poudarila pomen nadaljevanja rednega spremljanja razmer na kmetijskih trgih in ukrepanje po potrebi.
Danes je bilo obravnavanih tudi več informativnih točk, med drugim skupna točka Avstrije, Finske, Francije, Slovenije in Švedske, ki delujejo na področju gozdarstva v partnerstvu Skupine za gozdove. Za Slovenijo je bistveno, "da se razlikuje med spremljanjem stanja gozdov in načrtovanjem gospodarjenja z gozdovi" in "da nov okvir za monitoring gozdov ne povzroči dodatnih finančnih in administrativnih bremenitev", je povedala Knez.
Zasedanje se je sicer začelo z obravnavo treh ribiških točk, in sicer letnih posvetovanj o ribolovnih možnostih za leto 2025 med EU in Združenim kraljestvom ter EU, Norveško in obalnimi državami kot tudi tretji spremembi uredbe o ribolovnih možnostih v Severnem in Atlantskem morju za obdobje 2024–2026. Ribiške točke ne zadevajo slovenskega ribištva, načelno stališče Slovenije pa je, da je treba upoštevati stališča držav članic EU, ki jih tematika zadeva, so še sporočili s kmetijskega ministrstva.