Kitajsko-japonsko igranje z ognjem

Dogajanje v zadnjih tednih je povečalo strah, da bi med azijskima velesilama lahko izbruhnila dejanska vojna. Peking je prejšnji teden razglasil območje varovanja zračnega prostora okoli spornih otokov, na Kitajskem znanih kot Diaoyu, na Japonskem pa kot Senkaku. Okoli otokov so nato preletavala letala obeh držav, pa tudi Južne Koreje in ZDA.

V to napeto ozračje se podaja ameriški podpredsednik. Joe Biden bo obiskal Tokio, Seul in Peking, poleg običajnih (gospodarskih) odnosov pa bo skušal še zmanjšati napetosti.

Razum odpove V osrčju spora med Japonsko in Kitajsko je nekaj otokov. Spor se vleče že nekaj desetletij, zaostril pa se je, ko je otoke Japonska septembra lani kupila od japonskega zasebnega lastnika. Čeprav na prvi pogled niso nič posebnega, pa naj bi bili bogati z naravnimi viri, poleg tega pa se nahajajo ob pomembni plovni poti. Lani so se odnosi med državama tako zelo zaostrili, da so na Kitajskem med protesti zažigali vse japonsko, kar je protestnikom prišlo pod roke.

Ko beseda nanese na otočje, se zdi, da odpove razum. Že tako burna čustva razganja še nacionalistična retorika politikov. Z naraščanjem napetosti trpijo gospodarski odnosi med drugim in tretjim največjim gospodarstvom na svetu. Gospodarska škoda, ki nastaja v obeh državah, je lahko biti na koncu večja kot koristi od lastništva nad otočjem.

Državi potrebujeta druga drugo Državi, čeprav med njima vlada zgodovinsko nezaupanje, vsekakor veliko trgujeta druga z drugo. Skupna trgovina med obema je lani znašala skoraj 334 milijard ameriških dolarjev. Za Japonsko, ki se spopada z gospodarskimi težavami, je izvoz v cvetočo Kitajsko ključnega pomena. Japonska podjetja, od Sonyja do Toyote, nujno potrebujejo kitajske potrošnike, da kompenzirajo slabo domače povpraševanje.

Kitajska iz Japonske izvozi več kot iz katere koli druge države, številne iz Japonske uvožene komponente – na primer visokotehnološke komponente - pa so nepogrešljive za kitajsko industrijo. Japonska ima tudi posebna visoko tehnološka znanja, ki jih Kitajska potrebuje za svoj nadaljnji razvoj.

Upad trgovine Zaradi (nacionalističnih) napetosti trgovina med državama od lani upada. V prvi polovici letošnjega leta je upadla za 10,8 odstotka na 147 milijard dolarjev. Delno tudi zaradi počasnejše kitajske rasti, a spor glede otočja zagotovo ni pomagal. Med lanskimi protesti je prodaja japonskih avtomobilov na Kitajskem strmo padla. Japonska podjetja svojega kapitala ne vlagajo več toliko v Kitajsko, temveč ga preusmerjajo proti svojim tekmecem iz razvijajočih se trgov. Tuje neposredne investicije Japonske na Kitajsko so se v prvih devetih mesecih leta 2013 zmanjšale za 37 odstotkov na 6,5 milijarde, medtem ko so se investicije v štiri največja jugovzhodno azijska gospodarstva – Indonezijo, Malezijo, Tajsko in Filipine – povečale za 120 odstotkov na skoraj 7,9 milijarde dolarjev.

Ameriška zavezanost japonski obrambi Japonska ni edina država, ki ima vedno večje težave v odnosih s Kitajsko. Tudi ZDA in Kitajska vse bolj tekmujeta za strateški vpliv v svetu in se borita za primat, čeprav njuni gospodarstvi vse tesneje sodelujeta. ZDA so, prek obrambnih zavezanosti z Japonsko, vpletene tudi v kitajsko-japonsko igranje z ognjem. Čeprav si nobena stran ne želi vojne, pa bi v nacionalistični atmosferi povečanih čustev že ena sama (nenamerna) iskra lahko hitro zanetila požar.