Kdo je Cerarjev črnogorski gost, ki ga ni mogoče spraviti z oblasti?

Miro Cerar na uradnem obisku gosti črnogorskega predsednika vlade Mila Đukanovića, politika s pisano politično biografijo, ki je že več kot 25 let glavni politični akter v nekdanji najmanjši jugoslovanski republiki.

Stric iz ospredja, ki ga hočejo spet zrušiti V prostem času navdušeni košarkar je politik, ki se je moral zaradi obtožb o tihotapljenju cigaret za kratek čas umakniti v ozadje, a je bil v resnici tudi takrat v ospredju.

V Črni gori trenutno potekajo največji protivladni protesti v zadnjih letih. Opozicija zahteva Đukanovićev odstop in nove volitve, pojavilo se je tudi nasilje. Đukanović je dejal, da ne namerava odstopiti in da želi opozicija pred povabilom Črne gore v zvezo Nato destabilizirati razmere v eni od najmanjših evropskih držav, ki ima nekaj več kot 600 tisoč prebivalcev.

Med najbogatejšimi na svetu Britanski Independent je leta 2010 Đukanovića postavil na 20. mesto na lestvici najbogatejših svetovnih voditeljev. "Skrivnostno bogat zanika obtožbe, da je vpleten v donosno tihotapljenje cigaret," je zapisal britanski časnik, ki je Đukanovićevo premoženje ocenil na deset milijonov funtov (13,9 milijona evrov).

Đukanovićev politični vzpon je povezan z vzponom Slobodana Miloševića. Konec osemdesetih let je nekdanja Jugoslavija pokala po šivih zaradi nasprotij med osamosvojitvenimi težnjami Slovenije in Hrvaške ter centralističnih pretenzij juga države na čelu s Srbijo, ki jo je kot vodja partije od leta 1986 naprej vodil Milošević, spretni retorik z nacionalističnimi parolami.

Milošević se je kmalu znebil vseh nasprotnikov v takratni Socialistični republiki Srbiji, ki sta jo sestavljali tudi avtonomni pokrajini Vojvodina in Kosovo. Ko se je zaradi napadov Miloševića po znameniti osmi seji srbske partije septembra 1987 umaknil tudi tedanji predsednik Srbije Petar Stambolić, je "srbski vožd", kot so tudi klicali Miloševića, začel pohod na Kosovo, Vojvodino in "bratsko" Črno goro.

Miloševićev 27-letni mladenič Poleti in jeseni 1988 je bil Milošević za večino Srbov nacionalni heroj, ki je s pomočjo množičnih mitingov v tako imenovani antibirokratski revoluciji odstranil najprej vojvodinsko oblast, nato pa še kosovsko in črnogorsko.

Tako je januarja 1989 v novo črnogorsko vodstvo prišel tudi takrat 27-letni Milo Đukanović, sin sodnika in vplivnega partijskega funkcionarja. Bliskovito politično kariero je nadaljeval leta 1991, ko je na svoj 29. rojstni dan postal predsednik vlade. Takrat je bil najmlajši premier v Evropi.

Milošević ni več v modi Konec leta 1996 je obrnil ploščo in ostro napadel Miloševića, zaradi česar je v Đukanovićevi Demokratični stranki socialistov (DPS) prišlo do razkola. Z nekdanjim strankarskim tovarišem Momirjem Bulatovićem sta se poleti 1997 spopadla na predsedniških volitvah. Tesno poraženi Bulatović je vodil prosrbsko Socialistično narodno stranko.

Naslednjo pomembno politično zmago je Đukanović zabeležil leta 1999, ko mu uspelo doseči, da se je Črna gora v veliki meri izognila napadom zveze Nato, ki je bombardirala takratno Zvezno republiko Jugoslavijo, katere članica je bila Črna gora.

Zaveznik Zorana Đinđića in osamosvojitelj V tistem obdobju je sklenil tudi pomembno zavezništvo s predstavniki srbske opozicije, med drugim s poznejšim predsednikom srbske vlade Zoranom Đinđićem in z legendarnim opozicijskim voditeljem Vukom Draškovićem, ki jim je ponudil zatočišče pred Miloševićevim režimom. Že pred padcem Miloševića oktobra 2000 je bil njegov osrednji projekt, ki mu je spet zagotavljal obstoj na oblasti, neodvisnost Črne gore.

Leta 2002 je bil sicer med podpisniki Beograjskega sporazuma, s katerim so ustanovili ohlapno zvezo držav Srbije in Črne gore, a to je bila le stopnica na poti proti neodvisnosti.

Maja 2006 je koalicija strank pod vodstvom Đukanovića v razgreti kampanji zmagala na referendumu o neodvisnosti s 55-odstotno večino.

Črnogorska Putin in Medvedjev Đukanović je podobno kot Vladimir Putin v Rusiji z Dmitrijem Medvedjevom spretno "krožil" na oblasti s pomočjo tesnega političnega zaveznika. Od leta 1991 do leta 1997 je bil trikrat zaporedoma premier, nato pa je s 35 leti zmagal na volitvah za predsednika republike. Predsednik vlade je na Đukanovićev predlog postal Filip Vujanović.

Po zmagi na parlamentarnih volitvah konec leta 2002 je Đukanović znova postal predsednik vlade, Vujanović pa je bil najprej vršilec dolžnosti predsednika, nato pa je na začetku leta 2003 zmagal na predsedniških volitvah. Vujanović od takrat do danes zaseda predsedniški položaj.

Umik in vrnitev zaradi "potreb v danem trenutku" Đukanović se je leta 2006, po zmagi na referendumu o neodvisnosti in na poznejših parlamentarnih volitvah, umaknil v parlament in bil slabi dve leti poslanec.

V njegovi uradni biografiji lahko o njegovi nadaljnji politični poti preberemo: "Zaradi potreb v danem trenutku je bil 29. februarja 2008 ponovno izvoljen za predsednika vlade. Odločitev, da se znova umakne s položaja predsednika vlade, je sprejel 21. decembra 2010. Od februarja 2011 je predsednik Košarkarske zveze Črne gore." Ta položaj zaseda še danes.

Večni predsednik stranke, kakršne Evropa nima Maja 2011 je bil znova izvoljen za predsednika stranke, po volitvah oktobra 2012 pa se je vrnil na položaj predsednika vlade, kjer je ostal do danes.

Đukanović je torej na najvišjih funkcijah v Črni gori že več kot 25 let. Tudi ko se je zaradi številnih obtožb zaradi kriminala, preiskovalo ga je tudi italijansko tožilstvo, umaknil v parlament, je ostal predsednik Demokratične stranke socialistov, ki je naslednica črnogorske zveze komunistov. DPS je edina stranka v Evropi, ki samostojno ali kot vodilna vladna stranka neprekinjeno vlada od leta 1990.