Katalonci pred zgodovinsko odločitvijo

Katalonija je ena od španskih avtonomnih skupnosti, ki pa imajo različne stopnje avtonomije. Del Kataloncev že dlje trdi, da Madrid ne posluša njihovih želja in da si želijo svojo državo. Nedeljski glas ne bo le glas za eno od strank v katalonskem parlamentu, ampak predvsem glas za ali proti njihovi neodvisnosti. Separatisti so namreč napovedali, da bodo, če bodo dobili večino v parlamentu, tlakovali pot do osamosvojitve, ki naj bi se zgodila leta 2017.

Volivci se bodo odločali med zagovorniki neodvisnosti – Junts pel Sí (Skupaj za da, povezava strank, ki se zavzemajo za neodvisnost) in CUP (radikalna levica) – ter med neseparatističnimi strankami, kot so ljudska stranka (PP), katalonski socialisti (PSC) in progrestistična državljanska stranka (Ciudadanos). Med tema poloma ostajata dve stranki: Catalunya Sí que es Pot (radikalna levica) in socialdemokratska Unió Democràtica de Catalunya.

"Za vse plačamo več kot drugi" "Vprašanje je gospodarsko – velika razlika je med tem, kar damo, in tem, kar za to dobimo," je za Planet Siol.net povedala univerzitetna profesorica in novinarka Rosario Santa-María, ki pravi, da se sicer ima za Katalonko, a da "ni čisto od tukaj", saj je bila rojena drugod. "Za vse plačamo veliko več kot ljudje od drugod." Pojasnjuje, da ona, ki živi v Barceloni, na primer za avtoceste plača veliko več kot prebivalci drugih avtonomnih skupnosti. Tudi davkov plačujejo več, radi bi po svoje (bolje) uredili predvsem zdravstvo in šolstvo.

Pravi, da so utrujeni od pogajanj z Madridom, da nič ne zaležejo, nič se ne spremeni. Ob tem poudarja, da ne gre za to, da kot gospodarsko uspešna avtonomna skupnost ne bi hoteli biti solidarni s celotno Španijo. "Katalonci so izjemno solidarni. Mnogi pravijo, da ni tako, ampak to je laž. Ko je treba biti solidaren, so Katalonci prvi," trdi Santa-María.

"Ljudje imajo dovolj, jezni so," opisuje in poudarja, da si želijo neodvisnost od Španije, ostati pa hočejo del Evrope. "Jaz ne spadam med zagovornike neodvisnosti, ker nisem od tukaj, ampak jih razumem," je dejala. Vzdušje v Kataloniji opisuje kot zelo napeto, vprašanje neodvisnosti pa kot glavno, ki danes deli Katalonce.

Kakšen bo izid? Zadnje raziskave so pokazale, da bi katalonski predsednik Artur Mas s svojimi zavezniki v Junts pel Sí lahko dobil večino v parlamentu. "Izid je zelo negotov. Ostaja med 20 in 25 odstotkov neodločenih, ki še vedno ne vedo, kaj voliti. Oni bodo ključni," je za naš medij dejal novinar in komunikacijski svetovalec Juan Pablo Torrents-Faura iz Barcelone.

Kdo si želi samostojnosti

"Del Kataloncev si gotovo želi neodvisnosti, a ta delež ne presega 40 odstotkov. Danes je več Kataloncev, ki si želi biti del Španije. Iz medijev, predvsem prek katalonske vlade, prihaja veliko propagande o domnevnih prednostih neodvisnosti, zato se morda zdi, da je več separatistov, kot jih je v resnici," trdi Torrents-Faura.

Med Madridom in Barcelono je bilo v zadnjem času izmenjanih veliko ostrih besed. Španija Kataloncem odreka pravico do samostojnosti, poslovni svet pa opozarja na hude gospodarske in finančne posledice, ki bi jih ločitev prinesla.

"Debata je zelo čustvena, primanjkuje pa pravih in konkretnih podatkov o gospodarskih posledicah tega, kar načrtujejo," je za agencijo EFE povedal predsednik BBVA Francisco Gonzalez. Glavne španske banke so v petek napovedale, da bi bila razglasitev neodvisnosti velika grožnja za finančno stabilnost v regiji.

Srednja pot ni mogoča? Torrents-Faura meni, da bi morala biti španska vlada bolj odprta za dialog in z avtonomno katalonsko vlado doseči sporazum. Izboljšati bi morali davčno politiko za Katalonce, upoštevati model vključevanja katalonščine v šolski sistem in več vlagati v katalonsko infrastrukturo. "Španska vlada mora razumeti in sprejeti edinstvenost Katalonije, ki ima svojo kulturo in jezik, znotraj raznolikosti španske države. Veliko več je tistega, kar nas s Španijo združuje, kot tistega, kar nas deli," je prepričan Torrents-Faura. Španska vlada bi morala biti tudi bolj pozorna na socialno krizo, ki nastaja v Kataloniji, preden bi povzročila nepopravljive posledice, dodaja.