Karadžićeva oprostilna sodba za genocid razveljavljena

Prizivni senat haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes razveljavil lansko prvostopenjsko sodbo, v kateri je sodišče nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića oprostilo genocida nad Bošnjaki in Hrvati v sedmih občinah v BiH.

Tožilstvo je odločitvi sodišča nasprotovalo Haaško sodišče je Karadžića junija lani sredi sojenja oprostilo obtožb v eni točki obtožnice in sicer, da je med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 načrtoval genocid v sedmih občinah - Bratunac, Foča, Ključ, Prijedor, Sanski Most, Vlasenica in Zvornik. Ostal je obtožen za genocid v drugih točkah obtožnice, tudi nad okoli 8000 Bošnjaki v Srebrenici.

Sodišče je tako lani ocenilo, da tožilstvo ni predstavilo dovolj dokazov, da bi omenjena obtožba lahko vzdržala na sodišču. Tožilstvo je temu nasprotovalo in se na odločitev pritožilo. Prizivni senat je tožilstvu ugodil in tako se obtožba načrtovanja genocida v sedmih občinah v BiH vrača med točke obtožnice.

Obtožnica ima zopet 11 točk Karadžića obtožnica ima tako zopet enajst točk. Obtožen je vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida, tudi za skoraj štiriletno obleganje Sarajeva, v katerem je umrlo več kot 10.000 ljudi. Obtožen je tudi genocida nad okoli 8000 Bošnjaki v Srebrenici leta 1995, katerega obletnico praznujemo danes.

Haaško sodišče je sicer odločitev sporočilo prav na dan, ko je v spominskem parku Potočari potekala spominska slovesnosti ob 18. obletnici genocida v Srebrenici, zaradi česar so visoki bošnjaški predstavniki v BiH izrazili ogorčenje.

Karadžića so leta 2008 po 13 letih na begu prijeli v Beogradu. Na haaškem sodišču so mu začeli soditi leta 2009.