Kapitalizem na kocki?

Na mednarodnem gospodarskem forumu, ki poteka pod osebnim pokroviteljstvom ruskega predsednika, bodo svoja mnenja izmenjali številni gospodarstveniki, poslovneži in delegati z vsega sveta. Svojo prisotnost je po zagotovilih organizatorjev potrdilo več kot 200 voditeljev mednarodnih in skoraj 400 voditeljev ruskih podjetij. Med najbolj uglednimi povabljenci so izvršni direktor BP-ja Robert Dudley, izvršni direktor Unileverja Paul Polman, Peter Löscher, izvršni direktor Siemensa AG, in prvi mož Delal CEO Michael Dell, iz Rusije pa predsednik Sberbank German Gref, izvršni direktor Gazproma Aleksej Miller, predsednik Rosnefta Igor Sečin in izvršni direktor skupine Severstal Aleksej Mordašov.

Za sodelovanje na forumu je treba odšteti skoraj deset tisoč ameriških dolarjev (prijava pred 15. majem je znašala skoraj pol manj). "Vstopnina" z omejeno možnostjo sodelovanja je nekaj več kot pet tisoč dolarjev. Za primerjavo: za sodelovanje v letih 2011 in 2012 so morali udeleženci za t. i. vrhunsko sodelovanje odšteti po nekaj manj kot štiri tisoč dolarjev. Povpraševanje po udeležbi na forumu je cene pognalo v višave.

Med tridnevnim že 17. forumom (SPIEF), ki ga pogosto primerjajo s svetovnim gospodarskim forumom v Davosu, naj bi po pričakovanjih podpisali pogodbe o črpanju nafte in zemeljskih plinov na Arktiki. SPIEF je namreč tradicionalno prizorišče podpisovanja pogodb, skupaj vrednih več milijard dolarjev.

Leta 2011 je bilo med forumom podpisanih okoli 50 dogovorov v skupni vrednosti šest milijard dolarjev, medtem ko je sama organizacija dogodka znašala 28 milijonov dolarjev. Leto pozneje so podpisali 84 dogovorov, od tega jih je bilo samo devet skupaj vredno 11 milijard dolarjev.

Tudi tokrat bo ena glavnih tem kriza. Udeleženci foruma bodo iskali načine, kako omiliti svetovno finančno krizo. Zaradi stabilnega okrevanja v ZDA in na Kitajskem je nekaj razloga za optimizem, vendar pa je splošni gospodarski položaj še vedno skrb vzbujajoč. Med temami, ki jih bodo elitni gosti naslovili, so še vprašanje naraščajoče porabe energije, hitra rast svetovnega prebivalstva, urbanizacija, hitro naraščajoči delež srednjega razreda ter spreminjajoči se vzorci porabe.

Po desetletjih socialnih podpor srednji razred in države v razvoju vedno bolj pritiskajo na svoje vlade, ki se otepajo krize. Kje je kompromis med primerno (socialno) varnostjo in vzdržljivo rastjo? Tako v razvitih kot razvijajočih se državah se bogastvo vedno bolj kopiči v rokah peščice. To se dogaja v času, ko se srednji razred na Zahodu vedno bolj zanaša na socialno državo. Udeleženci foruma, ki poteka od leta 1997, bodo skušali odgovoriti na vprašanje, ali takšen razvoj ogroža prihodnjo gospodarsko rast in celo pači politično bistvo kapitalistične družbe.