Kakšno darilo bo v Bruselj prinesel Varufakis?

Novi grški premier Aleksis Cipras in njegov finančni minister Varufakis sta pred dnevi že bila na krajših turnejah po evropskih prestolnicah, kjer sta poskušala sogovornike najprej navdušiti za delni odpis dolgov (omenjale so se različne številke: od polovice do 60 odstotkov dolga).

Grški zviti predlogi Ko je bilo jasno, da ni velikega navdušenja za odpis dolgov, pa so Grki – ki so kmalu teatralno prekinili sodelovanje s trojko (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad) - privlekli na dan druge predloge.

Eden od zanimivejših (beri: zvitejših) predlogov, ki jih je predstavil Varufakis, je tudi predlog menjave dolga (debt swaps). Neporavnani grški dolg (ta trenutno znaša okoli 320 milijard evrov) bi zamenjali z dvema vrstama obveznic.

Homerjev trojanski konj in Varufakisov bruseljski konj Prva vrsta obveznic bi bile indeksirane na nominalno gospodarsko rast, grški dolg, ki je v rokah ECB (ta ima od 37 do 45 milijard evrov grških obveznic, ocene so različne) pa bi zamenjali s tako imenovanimi trajnimi obveznicami brez datuma zapadlosti (perpetual bonds).

Nemški mediji so se iz tega predloga (če uporabimo analogijo s starogrško zgodovino in Homerjevimi epi, bi lahko govorili o Varufakisovem bruseljskem konju) kmalu začeli norčevati.

Lahko verjamemo grškim statistikom? Pri prvih obveznicah, ki bi bile vezane na grško gospodarsko rast, bi namreč imela Grčija veliko prostora za zvijače in goljufanje, saj grški BDP merijo grški statistiki.

Grčija bi tako lahko v statistiki prikazovala manjšo rast, kot bi bila dejanska, samo da bi plačevala manjše obresti. Ne pozabimo, da je egejska država pred leti že goljufala pri merilih za vključitev v evroobmočje.

Večne obveznice kot sopomenka za odpis dolga Pri tako imenovanih večnih obveznicah, torej obveznicah brez datuma zapadlosti, pa gre preprosto za drugo ime za odpis dolga. Večne obveznice so namreč obveznice, ki jih ne bi bilo treba nikoli odplačati.

Kakšna bodo razmerja moči v Bruslju? Nemčija, ki vodi blok severnih varčnih držav (Nizozemska, Finska …), je trdno proti popuščanju Grčiji, prav tako tudi druge države za zdaj ne kažejo znakov, da se bodo omehčale. Portugalci proti morebitnim grškim privilegijem Grki seveda upajo, da bodo našli zaveznike v sredozemskih državah, ki so v podobnih dolžniških težavah (Španija, Portugalska, Italija …). Toda tudi tukaj Varufakisa in Ciprasa niso sprejeli odprtih rok. Portugalski gospodarski minister Antonio Pires de Lima je za Reuters ostro nastopil proti kakšni posebni obravnavi Grčije: češ mi Portugalci smo morali zategovati pas in izpolniti zahteve trojke, Grkom pa bodo pogledali skozi prste.

Upniki v preteklosti že olajšali grško dolžniško breme Poleg tega imajo Grki že zdaj ugodne pogoje odplačevanja dolga – bolj ugodne kot na primer Portugalci ali Italijani. Ročnost grških obveznic (čas odplačevanja) je namreč v povprečju 32 let. Glavnico bilateralnega posojila iz leta 2010 pa bodo začeli odplačevati šele leta 2020. Leta 2012 pa so Grkom tudi delno odpisali dolg zasebnih upnikov.

Ne pozabimo tudi, da bi z morebitnim novim odpisom dolga Grčiji denar tokrat izgubile evrske države, ki so pomagale balkanski državi z več kot 50-milijardnim bilateralnim posojilom leta 2010 in poroštvi za več kot 140 milijard evrov pomoči leta 2012.

Grški odpis dolga bi tokrat udaril po žepih evropske davkoplačevalce Največje države (Nemčija, Francija, Italija, Španija …) bi izgubile celo do nekaj deset milijard evrov davkoplačevalskega denarja, manjše, kot na primer Slovenija, pa nekaj sto milijonov evrov.

Za zdaj je Grčija dobila še največ podpore iz evropskih držav, ki so zunaj evrskega območja (na primer iz Velike Britanije) in jih torej evrska negotovost ne skrbi toliko, ali celo zunaj celine, na primer iz ZDA. Američani seveda pri Grčiji upoštevajo njen strateški pomen.

Če ne bo kompromisa, bo Grčija v nekaj mesecih bankrotirala Vsekakor bo Grčija, če ne bo kompromisa, že kmalu v velikih težavah, saj se bo konec februarja končal program pomoči. Cipras je že napovedal, da ne bo zaprosil za novo podaljšanje, ampak želi z upniki (evrske države, ECB in MDS) skleniti nov dogovor.

Še več, Cipras je pred dnevi v grškem parlamentu predstavil velikodušen socialni program (dvig pokojnin, minimalne plače, subvencije …), s katerimi je že pred volitvami nabiral glasove grških volivcev.

Cipras obljublja bombončke, kupil bi jih z nemškim denarjem In kje bo dobil denar? Od Nemčije, v obliki enajstih milijard evrov vojne odškodnine iz druge svetovne vojne, je zatrdil Cipras. No, Nemci so že kmalu dejali, da je to račun brez krčmarja, in da tega denarja Grčija ne bo videla.

Seveda je obljubljanje tako imenovanih bombončkov, ki naj bi jih plačali Nemci, taktika, s katero poskuša Cipras ohraniti podporo Grkov. Za zdaj mu Grki še verjamejo. Grki za zdaj še na Ciprasovi strani, opozicija proti Kot kaže javnomnenjska anketa, ki jo je opravila grška televizija Mega, 79,2 odstotka vprašanih Grkov podpira Ciprasov program, 73,6 odstotka pa jih tudi meni, da bo prišlo do kompromisa med Atenami in EU glede odplačevanja dolga.

Cipras ima še vedno podporo tudi v parlamentu. Pred nekaj urami je 162 poslancev od 299 prisotnih podprlo vladni program. Točno toliko glasov ima v parlamentu koalicije skrajnolevičarske Sirize in desničarsko-nacionalističnih Neodvisnih Grkov. Vsi opozicijski poslanci so glasovali proti Ciprasu.

Opozicija zahteva odgovorna pogajanja Kot je poudaril nekdanji premier Antonis Samaras (Nova demokracija), bo opozicija podprla vlado, ko se bo ta začela obnašati odgovorno.