SiolNET. Novice Svet
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako nahraniti svet leta 2050?

2

termometer

 | Foto:
Do leta 2050 bo število prebivalcev še naraslo, tudi prek devet milijard, s tem pa se pojavlja vprašanje, ali bo svet lahko proizvedel toliko hrane, da bo zadovoljil povpraševanje po njej.

Eden izmed milenijskih razvojnih ciljev, ki so jih oblikovali Združeni narodi (ZN), je tudi postopno izkoreninjenje lakote, vendar se ta cilj izmika izpolnitvi, saj število svetovnega prebivalstva drastično narašča, povečuje se povpraševanje po hrani, hkrati pa je naravnih virov vse manj. Generacije v prihodnosti tako čaka težka naloga.

Leto 2012 so zaznamovale visoke cene živil ter vztrajanje lakote in podhranjenosti v nekaterih delih sveta. S tem pa se pojavljajo ugibanja, kako bo mednarodna skupnost zagotovila dolgoročno trajnost kmetijskega in prehranskega sistema. Na zadnjem srečanju skupine G20 so kmetijski ministri poudarili potrebo po trajnostni rasti kmetijske produktivnosti, saj bi lahko z njo izničili lakoto in zagotovili učinkovitost uporabe naravnih virov, navaja poročilo agencije ZN-a za hrano in kmetijstvo (FAO).

Leta 2050 bodo ljudje na dan potrebovali 9,8 kilograma hrane Vsak posameznik na dan zaužije 1,4 kilograma hrane, od tega je samo 400 gramov žitnih izdelkov, kot je kruh. ZN ocenjuje, da bo do leta 2050 na svetu malo več kot devet milijard ljudi, FAO pa v prihodnosti pričakuje, da se bo povečal tudi obseg gospodarskih aktivnosti, s tem pa tudi dohodek posameznikov in z njim potrošnja hrane. Tako ocenjujejo, da bo leta 2050 za prehrano več kot devet milijard ljudi potrebnih 9,8 milijarde kilogramov hrane na dan.

Eden izmed milenijskih razvojnih ciljev, ki so jih oblikovali Združeni narodi (ZN), je tudi postopno izkoreninjenje lakote, vendar se ta cilj izmika izpolnitvi, saj število svetovnega prebivalstva drastično narašča, povečuje se povpraševanje po hrani, hkrati pa je naravnih virov vse manj. Generacije v prihodnosti tako čaka težka naloga.

Leto 2012 so zaznamovale visoke cene živil ter vztrajanje lakote in podhranjenosti v nekaterih delih sveta. S tem pa se pojavljajo ugibanja, kako bo mednarodna skupnost zagotovila dolgoročno trajnost kmetijskega in prehranskega sistema. Na zadnjem srečanju skupine G20 so kmetijski ministri poudarili potrebo po trajnostni rasti kmetijske produktivnosti, saj bi lahko z njo izničili lakoto in zagotovili učinkovitost uporabe naravnih virov, navaja poročilo agencije ZN-a za hrano in kmetijstvo (FAO).

Leta 2050 bodo ljudje na dan potrebovali 9,8 kilograma hrane Vsak posameznik na dan zaužije 1,4 kilograma hrane, od tega je samo 400 gramov žitnih izdelkov, kot je kruh. ZN ocenjuje, da bo do leta 2050 na svetu malo več kot devet milijard ljudi, FAO pa v prihodnosti pričakuje, da se bo povečal tudi obseg gospodarskih aktivnosti, s tem pa tudi dohodek posameznikov in z njim potrošnja hrane. Tako ocenjujejo, da bo leta 2050 za prehrano več kot devet milijard ljudi potrebnih 9,8 milijarde kilogramov hrane na dan.

V prihodnosti tako ni mogoče izključiti močnega rivalstva med biogorivi in hrano, saj bo do leta 2050 po podatkih FAO-ja dobršen del obdelovalnih površin izginil. Med glavnimi razlogi so okoljska degradacija, izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe, zaradi katerih se bodo puščave širile, obdelovalne površine pa bodo postale slane ali peskaste. Če bo prihodnja generacija želela pridelati več kot 60 odstotkov hrane več, bo morala povečati donos obstoječih obdelovalnih površin, hkrati pa najti nove obdelovalne površine. Te so le še v Latinski Ameriki in podsaharski Afriki, daleč stran od populacijskih središč in kmetijske infrastrukture.

Ključno je, kaj bodo storile države za spodbujanje proizvodnje hrane Vprašanje je tudi, ali bo proizvodnja hrane lahko konkurirala povišanemu povpraševanju, pri tem pa se odpira tudi vprašanje, ali bodo cene živil še vedno naraščale ali se bodo znižale na raven izpred nekaj let. Kljub temu pa so pri FAO-ju optimistični in ocenjujejo, da bo do leta 2050 proizvodnja hrane sovpadala s povpraševanjem po hrani, vendar bo pri tem ključno, kako bodo države pomagale kmetijski panogi, pri tem pa nekateri izpostavljajo pomen novih tehnologij in izobraževanje kmetov. Ključen dejavnik pri vsem tem je čas. Številni okoljevarstveniki in mednarodne organizacije namreč izpostavljajo, da je čas za ukrepanje zdaj.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin