Kako je Rusija dosegla, da se je Ukrajina odpovedala sanjam o Evropi

Dvajset let po razpadu Sovjetske zveze Ukrajina nezadržno drsi nazaj k Rusiji ne glede na to, da Kijev preplavljajo množice protestnikov, ki zahtevajo Evropo.

"Politika brutalnega pritiska očitno deluje," je odločitev ukrajinskih oblasti, da ne podpišejo trgovinskega dogovora z Evropsko unijo, komentiral švedski zunanji minister Karl Bildt.

Ukrajinski premier Mykola Azarov je Ukrajincem sporočil, da se je bila vlada prisiljena odpovedati Evropi, saj je Rusija s svojimi sankcijami davila ukrajinsko gospodarstvo. "Zato je odločitev v nacionalnem interesu Ukrajine," je dejal Azarov.

Rusi so dobro ciljali Uradna ukrajinska politika je dolgo želela v Evropo, a je bila vedno tudi notranje razdeljena in je zato omahovala med Evropo in Rusijo. Dva tedna pred podpisom zgodovinskega sporazuma z Evropsko unijo je predsednik Viktor Janukovič na skrivaj obiskal Moskvo in očitno na skrivnih pogovorih dokončno popustil pod ruskim pritiskom.

Rusi so dobro ciljali. Že dlje časa so zategovali vrv okoli ukrajinskega vratu z blokado blagovnih pošiljk v industrializirano vzhodno regijo, ki je popolnoma odvisna od Rusije. Dva najočitnejša primera:

- zamrznitev ruskega uvoza po železnici, ki je prizadela 80 odstotkov vseh ukrajinskih dobav po železnici,

- blokada Roshenove čokolade – njen lastnik je Petro Porošenko, velik zagovornik ukrajinskega vstopa v Evropsko unijo, Rusija pa je prepovedala njen uvoz, ker naj bi v njej našli strupene sestavine.

Ruska gverilska vojna je Ukrajino pahnila na rob finančnega propada Ukrajinske tuje rezerve so letos padle za 30 odstotkov.

Samo v tretji četrtini tega leta se je gospodarstvo skrčilo za 1,5 odstotka.

Bančni sistem ima 30 odstotkov slabih posojil.

Zunanji dolg države je 77 odstotkov BDP.

Država mora do konca leta 2014 poravnati skoraj osem milijard evrov zunanjega dolga, kapitalski trgi pa so dobesedno zaprti.

Spodletela evropska politika korenčka in palice Država je skušala odgnati Rusijo ter privabiti Mednarodni denarni sklad in Evropsko unijo, a ni dobila prepričljive ponudbe.

Mednarodni denarni sklad je Ukrajini leta 2011 zaradi neubogljivosti ustavil 11 milijard evrov vredno posojilo. V zameno je skupaj z Evropsko unijo zahteval radikalne reforme, pravi Azarov:

- 40-odstotno povečanje cen plina,

- zamrznitev plač,

- proračunski rezi,

- zmanjšanje energetskih subvencij. "In vse, kar so bili pripravljeni dati v zameno, je bilo posoditi ravno toliko denarja, da bi jim dolg lahko vrnili," je "zahodnim silam" očital ukrajinski premier Azarov.

"Res je, odmik od Evropske unije je velik udarec ukrajinskim sanjam, a nas rešuje pred trenutnim polomom," je odločitev ukrajinskih oblasti komentirala ekonomistka Liza Ermolenko.

Bonitetna agencija Moody's je septembra zaradi napovedanega ukrajinskega dogovora z Evropsko unijo ukrajinsko bonitetno oceno znižala na C. Moody's je trdil, da bo to na srednji rok imelo dobre učinke za Ukrajino. "Kratkoročni učinki pa so bili uničujoči," pravi Liza Ermolenko.

"Ukrajina je uvidela resnično vrednost Rusije namesto megle, ki jo prodaja Evropska unija," pa je na naslovnici zapisal časopis Russia Today.