Leta 1970 je v največji revščini živela skoraj tretjina svetovnega prebivalstva, v naslednjih desetletjih pa se je število najbolj revnih znižalo kar za 80 odstotkov. Kje so razlogi za to?
Pred leti je Bono Vox, ko je govoril o revščini v Afriki, požel kar precej pozornosti s svojimi besedami, da je pomoč lahko samo začasno sredstvo in da sta v resnici trgovina in podjetniški kapitalizem iz revščine povlekla več ljudi kot pomoč.
Najbolj revni so tisti, ki morajo preživeti z dolarjem ali manj na dan
Mnenje pevca znane irske rock skupine U2, ki je znan po svojem dolgoletnem boju proti revščini, je podprla tudi študija Parametric Estimations of the World Distribution of Income (sl. Parametrične ocene svetovne delitve dohodka), ki sta jo napisala ekonomista Maxim Pinkovskiy z MIT in Xavier Sala-i-Martin z univerze Columbia.
Po tej študiji se je med letoma 1970 in 2006 največja revščina, torej število ljudi, ki morajo preživeti z ameriškim dolarjem ali manj na dan (računana je vrednost ameriškega dolarja iz leta 1987 – to je uradna definicija revščine po Svetovni banki), zmanjšala za kar 80 odstotkov.
Na svetu zdaj v največji revščini živi 5,4 odstotka svetovnega prebivalstva
Če je leta 1970 živelo v največji revščini 26,8 odstotka svetovnega prebivalstva, se je do leta 2006 ta delež zmanjšal na 5,4 odstotka. Ali v številkah: število najbolj revnih se je s 403 milijonov leta 1970 zmanjšalo na 152 milijonov leta 2006.
Študija, ki jo je oktobra 2009 objavila ameriška zasebna neprofitna organizacija National Bureau of Economic Research, tudi ugotavlja, da se je v omenjenem obdobju zmanjšala svetovna neenakost in da je svetovna blaginja zrasla nekje med 128 do 145 odstotki. Študija sicer obravnava 191 držav po svetu.
Najuspešnejša v boju proti revščini je Vzhodna Azija
Vzhodna Azija, kjer so bile še pred desetletji ene najrevnejših držav na svetu, je v zadnjih treh desetletjih doživela izjemno rast. Tudi Južna Azija je doživela skokovito rast, a ne tako veliko kot vzhodni del celine. Obema pa je uspelo največjo revščino na splošno znižati na raven, kot jo imata Latinska Amerika in Bližnji vzhod, torej pod deset odstotkov. V Afriki se je število najbolj revnih znižalo s 40 odstotkov leta 1970 na 30 odstotkov leta 2006.
Omenjena avtorja v svoji naslednji študiji, African Poverty is Falling...Much Faster than You Think! (sl. Revščina v Afriki se zmanjšuje … Veliko hitreje, kot si misliš!), ki je izšla februarja 2010, še ugotavljata, da se po letu 1995 zmanjšuje revščina tako v afriških državah, ki so bogate z naravnimi viri (nafta, rude …), kot v tistih, ki so bolj siromašne z naravnimi bogastvi.
Globalizacija kot ukrep proti svetovni revščini
Kje je razlog za to, se zdaj sprašujejo v blogu Carpe Diem, ki ga objavlja Ameriški inštitut za podjetništvo (American Enterprise Institute). Združeni narodi? Tuja pomoč? Mednarodni denarni sklad? Centralno planiranje? Ne. Po mnenju inštituta se za uspešen boj proti revščini lahko zahvalimo globalizaciji, svetovni trgovini in razcvetu mednarodnega podjetništva.
2
