Kaj se dogaja v največji državi na svetu?

1. Kaj se je sploh zgodilo v Rusiji? Potem ko se je Rusija v začetku leta zapletla v vojno z Ukrajino, so EU in ZDA poleti odgovorile z gospodarskimi sankcijami. Te so močno prizadele rusko ekonomijo, saj so ruskim podjetjem povzročile otežen dostop do finančnih virov, odliv tujega kapitala in negotovo poslovno okolje. A prvi znaki gospodarskih težav so se pojavili že pred priključitvijo Krima. Putinov model gospodarske rasti v državi, ki je temeljil na ustvarjanju velikih dobičkov od prodaje nafte in plina po več kot tretjinskem padcu cen nafte, ni več vzdržen.

Državni proračun za prihodnja tri leta temelji na številnih nerealnih in preveč optimističnih predpostavkah. Inflacija naj bi po ruskih pričakovanjih znašala šest odstotkov (tuji analitiki napovedujejo 8-odstotno inflacijo), rast BDP naj bi znašala 1,2 odstotka (Svetovna banka za prihodnje leto napoveduje komaj 0,3-odstotno rast), sodček nafte pa naj bi stal 100 ameriških dolarjev (81 evrov). Cena nafte je trenutno 56 dolarjev za sod (45 evrov).

2. Zakaj je letos rubelj tako padal? Rubelj čuti vplive zunanjih dejavnikov, še posebej nižjih cen nafte. Ruski predsednik Vladimir Putin je zanikal večji vpliv zahodnih sankcij zaradi vloge Moskve v ukrajinski krizi. Tem pripisuje tretjino padca vrednosti rublja, ki je od začetka leta glede na dolar izgubil 40 odstotkov vrednosti. Obdobje strmega padanja ruske valute, ki je prejšnji teden dosegla zgodovinsko nizke vrednoti (80 rubljev za dolar in 100 rubljev za evro), je Kremlju uspelo zaustaviti; tudi na račun drastičnega zvišanja ključne obrestne mere na 17 odstotkov.

Nekateri strokovnjaki celo menijo, da padcev ruske valute ne povzročata le zdrs cen nafte in ruska finančna izolacija zaradi sankcij zahodnih držav, pač pa tudi odsotnost strategije političnega vodstva v najhujši gospodarski krizi Putinove 15-letne vladavine.

3. Kaj se je spremenilo za ruske državljane? Razvrednotenje rublja med državljani sproža histerijo, ki se bojijo dodatnega padanja vrednosti rublja, zato hrano in osnovne življenjske potrebščine kupujejo na zalogo. Nekatere življenjske dobrine so se tako v zadnjem letu podražile tudi za polovico vrednosti.

4. Putin je napovedal okrevanje Rusije v dveh letih. Kaj to sploh pomeni? Putin je prejšnji teden napovedal, da tudi "pod najbolj neugodnimi pogoji lahko takšne razmere trajajo največ dve leti". V tem času bo Rusija diverzificirala svoje gospodarstvo, kar pomeni, da ne bo več toliko odvisna od izvoza energentov, glavnega ruskega vira prihodkov. Kako jim bo to uspelo, Putin ni pojasnil.

5. Kdo je zmagovalec in kdo poleg Rusije poraženec nizke cene nafte? Združene države Amerike so ene izmed velikih zmagovalk naftne cenovne vojne. S skokovito proizvodnjo nafte iz skrilavca načrpajo največ nafte v zadnjih 30 letih, v zadnjih petih letih so proizvodnjo povečale za 70 odstotkov in v letošnjem letu zadostile 90 odstotkov lastnih potreb po nafti. Padanje cen energentov pomeni več denarja v žepih več sto milijonov potrošnikov.

Med zmagovalci so še Indija, ki za svoje potrebe uvozi 75 odstotkov nafte, in Japonska, ki nafto skoraj v celoti uvozi. Velika Britanija vidi bolj mešano sliko. Mesto Aberdeen, servisno središče za britanska naftna črpališča v Severnem morju, je sicer nekoliko prizadeto, a je preostanek Kraljestva toliko več pridobil. Nižje cene nafte so inflacijo potisnile na 12-letno dno, cena bencina pa bi lahko v prihodnjih mesecih padla pod 1 britanski funt (1,26 evra) za liter. Padec cen nafte pa je prizadel predvsem države, ki nafto črpajo. Med evropskimi državami je padec cen nafte najbolj prizadel Norveško, kjer je od junija vrednost krone padla za petino. V Venezueli, kjer imajo sicer najcenejše gorivo na svetu, prav prodaja nafte predstavlja 96 odstotkov celotne devizne izmenjave. Prav tako so nizke cene nafte nekoliko prizadele še Savdsko Arabijo in Združene arabske emirate, a zaradi velikih rezerv ne bistveno.

6. Kaj mora Rusija narediti, da bo okrevala? Za okrevanje ruskega gospodarstva se pričakuje sprememba Putinovega modela gospodarske rasti, ki je v zadnjih 15 letih temeljil predvsem na ustvarjanju velikih dobičkov od prodaje energentov Evropi. Zaradi političnih zaostrovanj z EU in ZDA se je Rusija tako že obrnila na sodelovanje z vzhodnim delom sveta, predvsem Indijo in Kitajsko.

7. Zakaj je nafta tako poceni? Vzrokov za drastično pocenitev črnega zlata v zadnjega pol leta je več, glavni pa je počasnejša rast svetovnega povpraševanja v kombinaciji s skokovito proizvodnjo nafte iz skrilavca v Severni Ameriki. Svoj delež k pocenitvam je prispevala tudi nedavna odločitev naftnega kartela Opec, da ne zmanjša količine načrpane nafte.

8. Kakšna je brezposelnost v Rusiji? Brezposelnost v Rusiji je vrh dosegla leta 1999, ko je bila 13-odstotna. Od tedaj se je vztrajno zmanjševala in konec lanskega leta dosegla 5,5 odstotka. Po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) naj bi aktualna kriza brezposelnost v letošnjem letu zvišala za pol odstotne točke.

9. Kakšen je življenjski standard v Rusiji v primerjavi s Slovenijo? Ruski bruto domači proizvod na prebivalca znaša 11 tisoč evrov, slovenski BDP pa 19 tisoč evrov. Medtem ko se je slovenski BDP od začetka krize celo malenkost znižal, je ruski BDP do konca lanskega leta konstantno naraščal. Manjši upad naj bi zabeležil letos, a napovedi za prihodnje leto so znova spodbudne. Ne smemo pa pozabiti, da je med 142 milijoni prebivalcev Rusije nekaj nesramno bogatih, največ njih živi v 10-milijonski Moskvi.

10. Kako bo Slovenija občutila krizo v Rusiji? Rusko krizo bodo občutila predvsem slovenska podjetja, ki izvažajo v Rusijo. A v strmih padcih rublja predstavniki slovenskih podjetij ne vidijo le težave, ampak tudi priložnosti. Direktor družbe Riko Janez Škrabec tako verjame, da se bodo slovenska podjetja v danih razmerah dobro znašla in prilagodila. Optimističen je tudi podpredsednik uprave Comite Aljoša Ivančič, ki meni, da je za izvoznike rešitev v tem, da bodo imeli čim večji delež lokalne proizvodnje. To ni preprosto, a na dolgi rok pomeni konkurenčno prednost, je prepričan.

Vodilna prodajna regija novomeške Krke je s 35-odstotnim deležem v skupni prodaji prav vzhodna Evropa. Padec vrednosti ruske valute negativno vpliva na vrednost prihodkov od prodaje v Rusiji, izražene v evrih. V največjem slovenskem farmacevtu tako predvidevajo, da bo znaten padec rublja negativno vplival na rezultate poslovanja skupine Krka. V prvih devetih mesecih letos je imela Krka za 22 milijonov evrov neto negativnih tečajnih razlik, ki so nastale zaradi padca vrednosti rublja.

Velenjsko Gorenje, ki tja izvozi dobro desetino svojih izdelkov, cenovno politiko prilagaja gibanju tečaja rublja. Temu prilagajajo tudi operativne stroške, nadaljujejo zmanjševanje kompleksnosti poslovanja in izboljšujejo učinkovitosti. Kolikšen upad prihodkov bodo utrpeli, niso sporočili.

Tudi domžalski Helios se zaradi velikega nihanja lokalnih valut sooča z zelo negotovimi razmerami v Rusiji in Ukrajini. Prihodnje leto pričakujejo padec prihodkov od prodaje za približno deset milijonov evrov.