Četrtek, 14. 9. 2023, 14.35
7 mesecev, 2 tedna
ECB že desetič zapored dviga obrestne mere
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,83
ECB, ki bdi nad denarno politiko 20 evrskih držav, je v boju z zviševanjem cen življenjskih potrebščin cikel zviševanja obresti sprožila julija lani.
Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes desetič zapored zvišal obrestne mere za območje evra. Četrtič v nizu dvig znaša 0,25 odstotne točke. Depozitno obrestno mero je dvignil na štiri odstotke in na najvišjo raven od uvedbe evra leta 1999. Predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta ECB znova pustila odprte vse možnosti. Na vprašanje, ali so obrestne mere sedaj dosegle vrh, je odgovorila: "Tega še ne moremo reči."
Analitiki trdijo, da je bila ECB tokrat pred najtežjo nalogo, odkar je julija lani zagnala zaostrovanje denarne politike. Inflacija je namreč še vedno visoka, a so se ob tem poslabšale gospodarske razmere. ECB, ki bdi nad denarno politiko 20 evrskih držav, je v boju z zviševanjem cen življenjskih potrebščin cikel zviševanja obresti sprožila julija lani.
Najvišje od časa pred zadnjo veliko krizo
Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo po novem pri 4,50 odstotka, znova najvišje od časa pred zadnjo veliko finančno in gospodarsko krizo, s katero se je začelo več kot desetletje dolgo obdobje bolj ohlapne denarne politike. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa bo šla na 4,75 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 20. septembra, so sporočili iz ECB.
Inflacija še naprej upada, vendar se še vedno pričakuje, da bo predolgo ostala previsoka, je ocenil svet ECB. Ker je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čim prej vrnila na srednjeročno ciljno raven pri dveh odstotkih, je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk, s čimer bo okrepil napredek v smeri ciljne ravni, so pojasnili.
ECB je napoved inflacije za letošnje in prihodnje leto predvsem zaradi višjih cen energentov zvišala, za leto 2025 pa znižala. Povprečna inflacija naj bi letos dosegla 5,6 odstotka, leta 2024 3,2 odstotka in leta 2025 2,1 odstotka. Junija je napovedovala inflacijo letos pri 5,4 odstotka, leta 2024 pri treh odstotkih in leta 2025 pri 2,2 odstotka. Medtem je napoved inflacije brez energentov in hrane popravila navzdol, in sicer na povprečno 5,1 odstotka v letu 2023, 2,9 odstotka v letu 2024 in 2,2 odstotka v letu 2025.
"Pretekli dvigi obrestnih mer, ki jih je izvedel svet ECB, se še naprej intenzivno prenašajo v gospodarstvo," so ocenili in našteli, da so se pogoji financiranja dodatno zaostrili in vse bolj zavirajo povpraševanje, kar je pomemben dejavnik pri zniževanju inflacije na ciljno raven.
Nižje napovedi gospodarske rasti
Ob tem in ob vse šibkejši mednarodni trgovinski menjavi je ECB znižala napovedi rasti za evrsko območje v naslednjih treh letih. Po novi napovedi bo gospodarstvo letos doseglo 0,7-odstotno rast, v letu 2024 enoodstotno in leta 2025 1,5-odstotno. Napovedi so od prejšnjih nižje, za letos za 0,2 odstotne točke, za leto 2024 za 0,5 odstotne točke in za leto 2025 za 0,1 odstotne točke.
"Na podlagi sedanje ocene svet ECB meni, da so ključne obrestne mere dosegle ravni, ki bodo, če se ohranijo dovolj dolgo, znatno prispevale k čimprejšnji vrnitvi inflacije na ciljno raven," so zapisali. Ob tem so napovedali, da bodo s prihodnjimi odločitvami zagotovili, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivnih ravneh tako dolgo, kot bo treba. O tem se bodo kot doslej odločali na podlagi aktualnih podatkov.
O programu nakupa vrednostnih papirjev (APP) so zapisali, da se portfelj zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. Pri izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) pa namerava ECB glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024.
Predsednica ECB brez jasnega odgovora
ECB, ki bdi nad denarno politiko 20 evrskih držav, je v boju z zviševanjem cen življenjskih potrebščin cikel zviševanja obresti sprožila julija lani. Med analitiki se uveljavljajo napovedi, da naj bi bil deseti dvig obrestnih mer zadnji v nizu in da naj bi jih sedaj nekaj časa pustili pri miri. Sprejeti sklepi denarne politike namreč delujejo z zamikom okoli treh četrtletij.
A predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta ECB vse možnosti pustila znova odprte. Na vprašanje, ali so obrestne mere sedaj dosegle vrh, je odgovorila: "Tega še ne moremo reči." Povedala je, da bi nekateri guvernerji centralnih bank že na tokratnem zasedanju raje videli, da bi se ECB odločila za premor pri dvigovanju obrestnih mer, a da so za odločitev, ki so jo sprejeli danes, imeli trdno večino.
