Četrtek, 8. 6. 2017, 15.41
7 let, 1 mesec
James Comey pred senatnim odborom
Comey: Ni dvoma, da so se Rusi vmešavali v ameriške volitve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,03
2
Na javnem zaslišanju pred odborom ameriškega senata za obveščevalne zadeve je danes pričal nekdanji direktor FBI James Comey, ki ga je predsednik ZDA Donald Trump odstavil 9. maja. O vmešavanju Rusije v ameriške volitve ni nobenega dvoma, preiskava FBI pa se nadaljuje, je Comey povedal senatorjem. Preiskava bo dala tudi odgovor na vprašanje o vlogi predsednika Trumpa pri ruski aferi.
Comey je prepričan, da ga je Trump odpustil zaradi preiskave stikov Trumpovega tabora z Rusi v obdobju predvolilne kampanje. "Zaradi pomanjkanja razlogov za svojo razrešitev sem bil zmeden in zaskrbljen, saj mi je predsednik večkrat zagotovil, da je z mojim delom zadovoljen. Ko sem na televiziji videl, da me je odpustil zaradi ruske preiskave, sem bil zmeden. Tudi preostali razlogi za mojo razrešitev, ki so se pojavljali v javnosti, so bili neprepričljivi. Ni mi bilo jasno, zakaj so me odpustili," je danes senatorjem povedal Comey in dodal, da ga je Trumpov kabinet po odstavitvi poskušal očrniti v javnosti.
"Nobenega dvoma ni" o vmešavanju Rusije v ameriške volitve
Na vprašanje, ali obstaja kakršen koli dvom, da se je Rusija vmešala v ameriške predsedniške volitve, je Comey odgovoril: "Nobenega dvoma ni." Dokazov o tem, da bi ruski hekerji vplivali na število glasovnic, pa ni, je še dodal. Prve informacije o ruski kibernetski dejavnosti pri ameriških volitvah je Comey dobil poleti leta 2015, je dejal. Meni, da se je Trump dogovarjal z Rusi? "Na to vprašanje ne bi rad odgovoril na javnem zaslišanju. Odgovor na to bo dala preiskava," je odgovoril Comey.
Bela hiša: Predsednik Trump ni lažnivec
Tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Huckabee Sanders je zagotovila, da predsednik Donald Trump ni lažnivec.
Izjava Sandersove nehote obuja spomin na predsednika Richarda Nixona, ki je pred odstopom s položaja zaradi afere Watergate Američanom javno zagotovil, da ni pokvarjenec.
Comey je med zaslišanjem menil, da ga je Trump odpustil zaradi preiskave ruskega vpletanja v ameriške volitve. Potrdil je vsebino zasebnih pogovorov s Trumpom, o čemer so ameriški mediji poročali, ter priznal, da je to sam spravil v medije s pomočjo prijatelja z univerze Columbia.
Profesor Daniel Richman je za ameriško tiskovno agencijo AP potrdil, da je bil vir informacij za New York Times. Richman je delal s Comeyjem v uradu zveznega tožilca za Manhattan in pozneje pri FBI.
Ali se je s predsednikom pogovarjal o načinih, kako preprečiti tovrstno sovražno kibernetsko dejavnost, je zanimalo senatorje, Comey je odvrnil: "Ne spominjam se nobenega takšnega pogovora s predsednikom Trumpom. O tej temi pa sem se večkrat pogovarjal s predsednikom Obamo."
"Predsednik poskušal očrniti ugled FBI"
Comey je v pisni izjavi natančno opisal svoja srečanja z ameriškim predsednikom Trumpom in navedb danes ni želel ponoviti. V kratkem nagovoru je dejal še, da so bili očitki, da je FBI pod njegovim vodstvom v razsulu in da so agenti izgubili zaupanje v direktorja, "navadna laž". "Vsak dan sem se trudil, da to organizacijo naredim močnejšo. FBI bo tudi brez mene preživel in ostal močan. FBI je in vedno bo neodvisen."
Comey je v sredo v pisni izjavi kongresu potrdil, da je poskušal Trump vplivati nanj in je od njega pričakoval zvestobo, ki je Comey ni nikoli obljubil. Po prvem pogovoru s predsednikom se je odločil, da si bo vse natančno zapisoval, saj je slutil, da bi lahko Trumpov kabinet v javnosti lagal o vsebini teh pogovorov. Priznal je, da tega občutka ni nikoli imel, ko je delal za predsednika Georgea Busha mlajšega in Baracka Obamo. "Vedel sem, da lahko pride dan, ko bom to potreboval ne le zaradi sebe, ampak za obrambo integritete FBI."
Pogovori na štiri oči so se mu zdeli nenavadni
Z vsebino teh pogovorov je seznanil tudi bližnje sodelavce v FBI. Trump je s Comeyjem večinoma komuniciral na štiri oči, s čimer so bili nezadovoljni tudi nekateri posamezniki v predsednikovem kabinetu. Po uveljavljenih pravilih lahko predsednik z FBI komunicira prek pravosodnega ministrstva oziroma njegovega načelnika (Attorney General, v prevodu glavni državni pravobranilec, de facto pa pravosodni minister, op. p.) Jeffa Sessionsa.
Comey je še enkrat poudaril, da se mu je predsednikovo vztrajanje, da se pogovarjata na samem, zdelo nenavadno in sumljivo. Na opazko, da naj bi o pogovorih Trumpa in Comeyja obstajali posnetki, je odvrnil: "Upam, da res." Sessionsa je celo opomnil, da kot direktor FBI odgovarja njemu in naj ta v prihodnje poskrbi, da bo vmesni člen med predsednikom in direktorjem FBI, je še poudaril Comey.
Comey je še enkrat pojasnil, kaj se je pogovarjal s predsednikom Trumpom. Ta je direktorju namignil, naj ustavi preiskavo o ruskem vmešavanju v ameriške volitve in povezavah med Rusijo in nekdanjim svetovalcem za nacionalno varnost Michaelom Flynnom.
Trump poskušal ustaviti preiskavo Michaela Flynna
Comey je v pisni izjavi kongresu potrdil, da mu je Trump 14. februarja letos na pogovoru v Ovalni pisarni, ko sta govorila o preiskavi proti nekdanjemu svetovalcu za nacionalno varnost Michaelu Flynnu zaradi njegovih stikov z Rusi, dejal: "Upam, da boste našli način, da pustite Flynna pri miru. Dober človek je."
"Razumel sem, da predsednik želi, da opustimo preiskavo proti Flynnu zaradi njegovega laganja o pogovorih z ruskim veleposlanikom decembra," je Comey zapisal v sedem strani dolgi izjavi, ki so jo objavili pred njegovim pričanjem. Na vprašanje republikanskega senatorja in predsedujočega odboru za obveščevalne zadeve Richarda Burra, ali mu je Trump neposredno ukazal, naj ustavi preiskavo, je Comey dejal, da "ne konkretno s temi besedami".
Zakaj ni predsedniku preprosto povedal, da so njegove zahteve nedopustne, je še zanimalo senatorje. "Malo sem bil v šoku zaradi narave pogovora, verjetno pa tudi ne dovolj močan, da bi se s predsednikom pogovarjal na tak način," je odgovoril Comey.
Trumpov odvetnik napadel Comeyja zaradi izdajanja informacij medijem
Odvetnik predsednika ZDA Donalda Trumpa Marc Kasowitz je Comeyja obtožil izdajanja zaupnih informacij medijem, kar je zadnji sam priznal na zaslišanju v senatu. Kasowitz je prav tako zagotovil, da Trump ni nikoli oviral preiskave ruskega vpletanja v ameriške volitve.
Trump je Kasowitza najel za obrambo v preiskavi ruskega vpletanja v volitve in domnevnega sodelovanja Trumpove kampanje z Rusi potem, ko je odpustil Comeyja, pravosodno ministrstvo ZDA pa je ustanovilo urad posebnega tožilca za preiskavo, ki ga vodi nekdanji direktor FBI Robert Mueller.
Kasowitz je spomnil, da je Comey na senatnem zaslišanju sam priznal, da je informacije o zasebnih pogovorih s Trumpom predal prijatelju s prošnjo, naj jih posreduje medijem, ker je želel, da se ustanovi urad posebnega tožilca. Po Kasowitzevih trditvah je bil motiv maščevanje zaradi odpustitve s položaja.
Kasowitz se je sicer vmes sam zanikal s trditvijo, da je Comey informacije izdajal že veliko prej, med drugim januarja in februarja, ko še ni bilo govora o odpuščanju, ampak je predsednik hvalil Comyjevo delo in maščevanje ni mogla biti motivacija.
Trumpov odvetnik se je zapletal tudi pri neposrednem zanikanju vsebine Comeyjevih zapiskov, ki jih je ta delal takoj po pogovorih s Trumpom, ker je sumil, da bo predsednik o pogovorih lagal. Kasowitz je zanikal, da bi Trump od Comeyja zahteval lojalnost, v naslednjem stavku pa je zatrdil, da je povsem normalno, da predsednik od podrejenih zahteva lojalnost.
Želel je, da javnost izve, da FBI ne preiskuje Trumpa osebno
Comey je predsedniku sicer zatrdil, da FBI proti Trumpu osebno ne vodi preiskave, ni pa mu zagotovil, da ne preiskuje Trumpovih sodelavcev v obdobju volilne kampanje. Trump je želel, da ta poudarek, da Donald Trump kot posameznik ni v preiskavi FBI, pride v javnost, in Comeyja večkrat povprašal, zakaj tega ni storil. Podrobneje o tekočih preiskavah Comey v delu zaslišanja, odprtem za javnost, ni želel govoriti, bodo pa imeli senatorji možnost več izvedeti v zaprtem delu zaslišanja ob 18. uri.
Predsednik Donald Trump je prenos zaslišanja spremlja v beli hiši, poročajo ameriški mediji, zanimivo pa je, da med zaslišanjem ni tvital.
Posledice vmešavanja v delo FBI so lahko za predsednika hude
O Trumpovih poskusih vplivanja na Comeyja so mediji poročali že pred tem, a ameriški predsednik je te navedbe zanikal, preiskavo o domnevnem ruskem vplivanju na ameriške volitve pa je označil za lov na čarovnice.
Posledice Trumpovih poskusov vmešavanja v delo FBI so lahko za predsednika hude. Če bo Comey senatni odbor prepričal, da je predsednik poskušal vplivati na potek preiskave in oviral pravosodje, je to dejanje, katerega posledica je lahko tudi odstavitev (impeachment) predsednika, ki ima že tako zgodovinsko nizko podporo ter vse manj zaveznikov tudi med republikanci.
2