Kacin: Ratifikacije hrvaške pogodbe brez umika pooblastil za tožbe ne bo

V razpravi v Evropskem parlamentu je več zastopnikov EU-ja pozvalo Slovenijo, naj ne blokira vstopa Hrvaške v Evropsko unijo zaradi bilateralnega vprašanja in da naj ne bo zadnja, ki bo ratificirala pogodbo, poročajo hrvaški mediji. Poslanca iz Nemčije Elmar Brok in Bernd Posselt, oba člana odbora za zunanje zadeve, sta ob tem še opozorila, da vladna kriza in hudi pretresi v slovenski domači politiki ne smejo biti izgovor, Brok pa je še dejal, da je potreben enakopraven dogovor, ne pa izkoriščanje pravice veta, da bi drugo državo "slekli do golega". Posselt je ob tem poudaril še, da 1. julij 2013 ni izmišljen datum, temveč obveza, ki so jo podpisale vse države članice. V izjavi novinarjem pa je dejal, da bo imela Slovenija velike težave, če bo blokirala Hrvaško. "Želim biti jasen. Če Slovenija postane ovira za pravočasen vstop Hrvaške v EU, nas bo to zelo razjezilo." "Širitev EU-ja na Hrvaško je strateški interes Slovenije" Slovenski predstavnik Jelko Kacin pa je kolegom pojasnil, da ni Slovenija tista, ki povzroča težave, pač pa Hrvaška. Kot je dejal pri sporu glede nekdanjega LB, ne gre za dvostransko, temveč za multilateralno vprašanje, za vprašanje nasledstva po nekdanji Jugoslaviji. To dejstvo je Hrvaška v pogajanjih za vstop v EU sprejela, "zdaj pa sprejete zaveze ne spoštuje več in s pooblastilom za tožbo LB-ja od pristopne pogodbe odstopa in postavlja pod vprašaj lastno verodostojnost". "Širitev EU-ja na Hrvaško je strateški interes Slovenije, EU-ja in Zahodnega Balkana, zato bo do ratifikacije prišlo takoj, ko bodo, če bodo, izpolnjeni pogoji. Časa je dovolj, četudi imamo vladno krizo, državni zbor ne bo razpuščen," je bil jasen poslanec. Dejal je, da dokler hrvaška vlada ne umakne pooblastil za tožbe proti Ljubljanski banki, se ratifikacijski postopek v Sloveniji ne bo začel. Ko pa se pooblastila umaknejo, je ratifikacija vprašanje dni in ne mesecev, je zatrdil.

"Le ena vlada lahko Hrvaški prepreči vstop v EU v predvidenem roku v tem letu. To je hrvaška vlada, ki je na potezi. Noben pritisk na nobeno državo članico v tem trenutku ne pomaga, prej škodi. Države članice so suverene in ne vem, kateri od slovenskih poslancev bi v tem trenutku glasoval za ratifikacijo. Ni čas za čustveni, ampak za racionalni pristop," je sklenil Kacin.

Rouček: Na tem mestu bi bila namesto Hrvaške lahko Slovenija Češki predstavnik Libor Rouček pa je spomnil, da bi bilo mogoče, da Slovenija leta 2004 ne bi vstopila v EU, saj se je Italija do nje obnašala podobno, kot se zdaj Slovenija do Hrvaške. Italija je imela s Slovenijo nerešeni dve bilateralni vprašanji in če se takrat ne bi obnašala konstruktivno, bi se danes lahko pogovarjali o Sloveniji in ne o Hrvaški, je še poudaril.

V svojem poročilu o napredku Hrvaške na poti k članstvu v EU, ki ga je Kacin označil za uravnoteženega, pa Rouček poziva države članice, naj pravočasno ratificirajo hrvaško pristopno pogodbo, da bo Hrvaška 1. julija postala polnopravna članica Unije. Če je ne bodo, bo to neprijeten čudež, kakršnih v Uniji ne marajo. Dodal je še, da o planu B nihče ne razmišlja in da je treba narediti vse, da bo Hrvaška 1. julija vstopila v Evropsko unijo.

Premier Janez Janša naj bi v pogovoru za Primorsko TV zatrdil, da bo Hrvaška zelo verjetno vstopila v EU 1. julija letos.