Novi dokazi o ruskih zločinih v Buči: zbrali so moške in jih brutalno usmrtili #vŽivo

New evidence — including three videos obtained by The New York Times — shows how Russian paratroopers rounded up and executed at least eight Ukrainian men in Bucha on March 4, a likely war crime. https://t.co/EnA2q943Ds pic.twitter.com/BRMDeGo0u6

— The New York Times (@nytimes) May 19, 2022

22:01 Rusija v celoti prevzela nadzor nad jeklarno Azovstal

Ruska vojska je zvečer sporočila, da so se predali vsi ukrajinski borci v jeklarni Azovstal v Mariupolu, nad katero so nadzor v celoti prevzele ruske sile. Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je dejal, da je ruska vojska "v celoti osvobodila" jeklarno, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Od 16. maja se je predalo 2.439 nacistov Azovskega bataljona in ukrajinskih vojakov v tovarni. Danes, 20. maja, se je predala zadnja skupina 531 borcev," je v Moskvi dejal Konašenkov. Dodal je, da se je predal tudi njihov vodja, ki so ga iz jeklarne odpeljali v posebnem oklepnem vozilu.

Iz Azovstala je bilo rešenih tudi 177 civilistov, med njimi 85 žensk in 47 otrok, je že pred tem sporočil ruski obrambni minister Sergej Šojgu.

Ukrajinska vojska je danes po navedbah poveljnika bataljona Azov Denisa Prokopenka, ki je vodil enote, ujete v tovarni, borcem, ki so še ostali v jeklarni, ukazala, naj se prenehajo bojevati.

21.09 Rusija: Zavzeli smo Azovstal, zadnji ukrajinski borci so se predali

Rusija je objavila, da so zavzeli celotno območje železarne Azovstal, v katerem so se nahajali še zadnji ukrajinski vojaki in branilci mesta Mariupol. Kot so zapisali na ruskem ministrstvu za obrambo, trdijo, da je območje "osvobojeno".

20.22 Ukrajinska raketa zadela rusko vozilo

Spodnji videoposnetek prikazuje ukrajinski izstrelek ATGM, ki je v mestu Rubižne ruski tovornjak Ural-4320.

Video of a Ukrainian ATGM strike on a Russian Ural-4320 truck in Rubizhne.https://t.co/VeUfy5FUme pic.twitter.com/9v4tIj5GNc

— Rob Lee (@RALee85) May 20, 2022

20.17 Ovse v Ukrajino pošilja skupino opazovalcev za človekove pravice

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) širi svojo preiskavo glede kršitev človekovih pravic med rusko invazijo na Ukrajino in bo v ta namen v državo poslala posebno skupino opazovalcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Urad Ovse za demokracijo in človekove pravice je danes sporočil, da bodo v Ukrajino poslali opazovalce, ki bodo zaslišali priče in preživele. Urad je opravil tudi pogovore z ljudmi, ki so pred začetkom ruske invazije pobegnili v sosednje države.

Ovse se osredotoča na civilno prebivalstvo in vojne ujetnike, saj so napadi na civiliste, poboji, ugrabitve in mučenje najbolj pereča vprašanja. Končno poročilo bo verjetno pripravljeno šele čez nekaj mesecev, še navaja dpa.

19.47 Rusija izločena tudi z evropskega košarkarskega prvenstva

Evropski odbor Mednarodne košarkarske zveze (Fiba Europe) je po odločitvi izvršnega odbora Fibe prav tako izločil Rusijo in Belorusijo iz evropskih reprezentančnih tekmovanj. Rusijo bo tako na septembrskem evropskem prvenstvu zamenjala Črna gora, so sporočili v izjavi za javnost.

Že pred dnevi je vodstvo Fibe zaradi ruske invazije na Ukrajino potrdilo izključitev Rusije in Belorusije s prihodnjih košarkarskih tekmovanjih v svetovnem merilu. Na podlagi te odločitve je Fiba Rusijo na moškem svetovnem prvenstvu v ulični košarki 3x3 nadomestila s slovensko izbrano vrsto.

Tekmovanj na ozemlju teh dveh držav do nadaljnjega ne bo niti na evropski ravni, reprezentanci Rusije in Belorusije pa bosta do preklica izločeni iz vseh reprezentančnih tekmovanj, je danes dodala Fiba Europe.

18.35 Borrell opozoril na pomanjkanje hrane in naraščajočo begunsko krizo po svetu

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes po zasedanju Sveta za zunanje zadeve v formatu za razvoj ponovno opozoril na svetovno pomanjkanje hrane zaradi vojne v Ukrajini, ki je sicer ena največjih svetovnih proizvajalk žita. V luči vojne je opozoril tudi na naraščajočo begunsko krizo po vsem svetu, ne le v Ukrajini.

"Hrane primanjkuje in je bo še primanjkovalo. Postaja bistveno dražja in si je mnogi več ne morejo privoščiti," je na novinarski konferenci dejal Borrell. Vzrok za to vidi v vojni v Ukrajini, saj žita iz države trenutno ni mogoče izvoziti ali pa ga zaradi nenehnih ruskih napadov niti ne pobirajo oz. sadijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ljudje bodo sedaj primorani več sredstev nameniti za hrano, manj pa jih bodo imeli za izobraževanje in zdravje, kar bo dodatno poglobilo revščino in neenakosti po svetu, je dodal Borrell.

Hkrati je opozoril tudi na problematiko naraščajoče begunske krize po vsem svetu, ne le v Ukrajini. Ocenjuje, da je bilo lansko leto po vsem svetu približno 84 do 85 milijonov beguncev, boji pa se, da bo po vojni v Ukrajini številka bistveno večja, saj je Evropa zaradi vojne v Ukrajini že doživela največje gibanje beguncev po drugi svetovni vojni, so sporočili iz Sveta za zunanje zadeve EU.

"Toda Ukrajina ni edina kriza, še naprej moramo biti pozorni tudi na ostale begunske krize, ki obstajajo in postajajo kronične," je dejal Borrell in pri tem kot primere izpostavil Mjanmar, Afganistan, Venezuelo in regijo Sahel.

Poudaril je, da so sredstva EU omejena in jih ni mogoče čudežno povečati, vseeno pa EU ne pozablja na ostale begunske krize. "Pred nekaj dnevi smo namreč sirskim beguncem uspešno pomagali in jim na donatorski konferenci zagotovili skoraj 6,4 milijarde evrov," je dejal. Od tega približno 75 odstotkov sredstev prispevajo države članice in institucije EU.

Na vprašanje, ali je proračun EU v sedanji obliki primeren za spopadanje z omenjenimi perečimi problemi v svetu, je Borrell odgovoril, da bi bile glede na resnost razmer nujne spremembe. "Ko smo pripravljali ta proračun, ukrajinske krize ni bilo, zato nismo mogli predvideti tega, kar se danes dogaja ukrajinskemu ljudstvu," je še dodal.

17.18 Rusija naj bi se bližala "osvoboditvi" regije Lugansk

Rusija opozarja, da se je ruski vojski predalo preko 1.900 ukrajinskih vojakov, v jeklarni Azovstal pa naj bi se še vedno nahajalo do 600 ukrajinskih borcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Osvoboditev ljudske republike Lugansk se bliža koncu," je danes na sestanku dejal ruski obrambni minister Sergej Šojgu in pri tem udeležence obvestil, da se nekaj ukrajinskih borcev še vedno zadržuje v oblegani jeklarni Azovstal v pristaniškem mestu Mariupol.

Ruski vojski naj bi se od ponedeljka predalo 1.908 ukrajinskih vojakov iz jeklarne. Velika večina zajetih vojakov je bila premeščena v nekdanjo zaporniško kolonijo v regiji Doneck, njihova usoda pa ostaja nejasna. Po navedbah Moskve je v obsežnem industrijskem kompleksu morda še vedno skritih do 600 ukrajinskih borcev.

Medtem je Šojgu naznanil, da se blokada Azovstala nadaljuje in poročal o 177 civilistih, ki jih je Rusija evakuirala iz jeklarne in jim zagotovila zdravstveno oskrbo. Ruske oblasti so ob tem zatrdile, da je bilo v tri mesece trajajoči vojni na območja pod ruskim nadzorom skupaj prepeljanih že skoraj 1,4 milijona ljudi.

16.08 Pahor in Duda o nadaljnji podpori Ukrajini in sankcijah proti Rusiji

Foto: STA ,

Ukrajina potrebuje status kandidatke za članstvo v EU ter humanitarno in vojaško pomoč, nujen pa je tudi pritisk na Rusijo s sankcijami, sta se na današnjem srečanju v Varšavi strinjala slovenski predsednik Borut Pahor in njegov poljski gostitelj Andrzej Duda. Podprla sta tudi podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini.

Poljski predsednik Duda je poudaril, da bi bila podelitev statusa kandidatke EU Ukrajini močna politična gesta, na dolgi rok pa bi imela tudi pozitivne gospodarske učinke. Predvsem pa bi s tem pokazali, da Ukrajina kulturno in politično spada na Zahod, je dejal.

Pahor je Dudo pri tem stališču podprl. "Mislim, da je prav, da je dobro, da je politično modro, če bi EU zmogla konsenz, da bi na naslednjem vrhu ali na enem izmed naslednjih vrhov, upajmo da čim prej, podelila Ukrajini status kandidatke za članstvo v EU," je sporočil Pahor.

Na skupni novinarski konferenci sta zagotovila, da sta usklajena pri vseh vprašanjih, ki sta se jih dotaknila na srečanju. Govorila sta sicer predvsem o vojni v Ukrajini in ruski agresiji.

15.54 Evropska komisija Ukrajini izplačala 600 milijonov evrov makrofinančne pomoči

Evropska komisija je Ukrajini danes izplačala še 600 milijonov evrov iz naslova 1,2 milijarde evrov vrednega programa nujne makrofinančne pomoči. Ta finančna podpora Ukrajini bo pomagala odpraviti njeno hudo vrzel v financiranju, povezano z izjemnimi humanitarnimi in obrambnimi potrebami, so sporočili iz Bruslja.

Prvi obrok v višini 600 milijonov evrov iz paketa izredne makrofinančne pomoči je bil izplačan v dveh tranšah 11. in 18. marca. Od začetka ruske agresije je EU znatno okrepila svojo podporo in mobilizirala približno 4,1 milijarde evrov sredstev za podporo splošni gospodarski, socialni in finančni odpornosti Ukrajine.

"EU bo Ukrajini tudi v prihodnje zagotavljala kratkoročno finančno podporo, hkrati pa jo bo spremljala pri dolgoročni obnovi v skladu z načrti, objavljenimi v sredo. Ukrajina se bo ponovno postavila na noge kot demokratična in uspešna država," je ob tem dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Za takojšnji odziv pri reševanju finančne vrzeli, pa tudi za zagotovitev dolgoročnega okvira za obnovo Ukrajine, je Komisija 18. maja predvidela, da se Ukrajini v letu 2022 odobri dodatna makrofinančna pomoč v obliki posojil v višini do devet milijard evrov.

Ta sredstva so Ukrajini zagotovljena v obliki dolgoročnih posojil pod zelo ugodnimi pogoji. Prispevajo k financiranju dela velike finančne vrzeli države, ki po ocenah mednarodnih finančnih institucij za drugo četrtletje leta 2022 znaša približno 14 milijard evrov.

Operacije makrofinančne pomoči so del širšega sodelovanja EU s sosednjimi državami in so namenjene kot izreden instrument EU za odzivanje na krize. Na voljo so državam v soseščini EU, ki imajo resne težave s plačilno bilanco.

15.17 Kijev ukazal svojim borcem v Azovstalu, naj se nehajo bojevati

Ukrajinska vojska je borcem, ki so še ostali v oblegani jeklarni Azovstal v južnoukrajinskem mestu Mariupol, ukazala, naj se neehajo bojevati, je danes sporočil poveljnik bataljona Azov Denis Prokopenko, ki je vodil enote, ujete v tovarni.

Prokopenko je povedal, da so zadnji ukrajinski borci od Kijeva dobili ukaz, da "prekinejo obrambo mesta", tega zadnjega zatočišča ukrajinskih sil v Mariupolu, ki je sicer pod popolnim nadzorom ruskih sil.

"Visoko vojaško poveljstvo je dalo ukaz, da je treba rešiti življenja vojakov naše garnizije in nehati braniti mesto," je v videu, objavljenem na Telegramu, dejal Prokopenko.

Po njegovih besedah "teče postopek" za prenos ubitih borcev iz tovarne, kar je zdaj prednostna naloga. "Vedno smo vztrajali pri treh najpomembnejših pogojih za nas: civilisti, ranjenci in mrtvi," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Civilisti so že bili evakuirani iz podzemnih predorov jeklarne v okviru operacije pod vodstvom Združenih narodov, ranjeni borci pa so prav tako zapustili kompleks in prejeli pomoč. Zdaj so ostali le še "ubiti heroji".

"Zdaj upam, da bodo družine in vsa Ukrajina kmalu lahko pokopali svoje borce s častmi," je še dejal Prokopenko. Ukrajina upa, da bo lahko vojake iz Azovstala, ki so zdaj v ruskih rokah, zamenjala za ruske ujetnike.

Eden od vojakov bataljona Azov je na družbenih omrežjih objavil serijo fotografij uničene jeklarne, ko je zapustil kraj. "No, to je vse," je po odhodu iz tovarne zapisal Dmitro Kozacki, poroča britanski BBC. "Hvala za zavetje, Azovstal je kraj moje smrti in mojega življenja," je dodal.

Vojaki, ki so bili tedne med obleganjem ruskih sil v industrijskem kompleksu Azovstal, so postali simbol odločnega odpora Ukrajine proti ruski invaziji.

Po navedbah Moskve se je od ponedeljka, ko sta strani dosegli dogovor o evakuaciji ranjenih vojakov iz Azovstala, predalo 1.908 ukrajinskih borcev, ujetih v tovarni. Podobno številko je po poročanju BBC objavilo tudi britansko obrambno ministrstvo.

Iz Azovstala je bilo rešenih tudi 177 civilistov, med njimi 85 žensk in 47 otrok, je danes sporočil ruski obrambni minister Sergej Šojgu, ki ga povzema ruska tiskovna agencija Tass.

15.15 Predsednik Moka Bach zagrozil s sankcijami za tiste, ki podpirajo rusko vojno v Ukrajini

Športniki in uradniki, ki izražajo podporo ruski invaziji na Ukrajino, bi lahko bili deležni sankcij Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok), je v petek dejal njegov predsednik Thomas Bach, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Bach je na 139. zasedanju Moka povedal, da se zavedajo, da bi po ruski zakonodaji nasprotovanje vojni lahko vodilo do 15 let zapora, vendar je vztrajal, da je "v takšnih okoliščinah molk sam po sebi lahko sporočilo".

Bach je izpostavil sankcije, ki so jih vodilni v plavalni in gimnastični zvezi že izdali proti Rusom Jevgeniju Rilovu in Ivanu Kuljaku zaradi sporočil v podporo ruskemu vojaškemu napadu na Ukrajino.

Predsednik Moka je zagovarjal ostro stališče proti Rusiji in Belorusiji takoj po začetku invazije 24. februarja, saj so številne športne organizacije sledile priporočilu Moka, da športnikom in uradnikom iz obeh držav prepovejo udeležbo na mednarodnih tekmovanjih.

Bach je dejal, da mora Mok ukrepati hitro, ker "je bilo očitno, da se vlade želijo odločiti, kdo lahko sodeluje na katerih mednarodnih tekmovanjih", kar bi po Bachovem mnenju pomenilo nevaren precedens.

"Danes sta to Rusija in Belorusija, a če ne bomo ukrepali, bo jutri vlada iz države A, ki ne želi, da sodelujejo športniki iz države B, ali pa vlada C zahtevala od svojih športnikov, da ne tekmujejo s športniki iz države D, in tako naprej in tako naprej," je dejal.

"Znašli bi se v položaju, ki bi bil v nasprotju z vsemi načeli, na katerih smo utemeljeni. Če je v rokah politikov, da odločajo, kdo se lahko udeleži katerega tekmovanja, potem ne obstaja več naš globalni športni sistem, ki temelji na načelu nediskriminatorne obravnave."

"To bi pomenilo popolno politizacijo športa. To bi pomenilo, da bi šport in športniki postali le orodje sistema političnih sankcij," je poudaril.

Bach je tudi dejal, da so bili potrebni, kot jih je poimenoval, "zaščitni ukrepi", ne "sankcije", ker varnosti ruskih in beloruskih športnikov "ni bilo mogoče zagotoviti zaradi globokih protiruskih in protibeloruskih občutkov" v številnih drugih državah.

15.14 Države skupine G7 bodo Ukrajini namenile dodatnih devet milijard evrov

Na današnjem zasedanju finančnih ministrov držav članic skupine G7 v Nemčiji se je sedem držav zavzelo za to, da bodo Ukrajini namenile dodatno pomoč v višini devetih milijard evrov za financiranje delovanja ukrajinske vlade in zagotovitev nadaljnje podpore Ukrajini ob ruski invaziji. Od začetka leta so skupno Ukrajini namenili že 18,7 milijarde evrov pomoči.

"Ukrajini bomo še naprej stali ob strani v tej vojni in po njej, pripravljeni smo storiti še več, če bo potrebno," so v skupni izjavi dejali finančni ministri skupine G7.

Za zdaj še ni jasno, ali bodo sredstva dodeljena izključno v obliki nepovratnih sredstev ali tudi v obliki posojil, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot je v četrtek sporočil nemški finančni minister Christian Lindner, bo Nemčija v ta sklad prispevala približno milijardo evrov nepovratnih sredstev, ZDA pa so se zavezale, da bodo Ukrajini namenile 7,5 milijarde dolarjev.

Vlada v Kijevu je sicer zaprosila za pomoč v višini približno petih milijard evrov na mesec za tri mesece, česar trenutne obljube ne bodo dosegle.

Po preteku treh mesecev bo tako morda potrebna dodatna podpora, saj Ukrajina med drugim potrebuje denar za izplačilo pokojnin in plač državnih uslužbencev.

15.13 Bruselj s predlogom za pomoč kmetom zaradi vojne v Ukrajini

Evropska komisija je danes predstavila ukrep, ki bo državam članicam omogočil pomoč kmetom, prizadetim zaradi ruske invazije na Ukrajino. V skladu s predlogom komisije bo lahko posamezna kmetija prejela do 15 tisoč evrov, pomoč pa bo na voljo tudi podjetjem v kmetijski in živilskopredelovalni industriji.

Države članice bodo lahko v skladu z izrednim ukrepom do pet odstotkov sredstev iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za obdobje 2021-2022 namenile za enkratno izplačilo kmetom ter malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo, prodajo ali razvojem kmetijskih proizvodov. Skupaj bo v EU na voljo 1,4 milijarde evrov sredstev, so sporočili danes v Bruslju.

Države bodo lahko sredstva izplačala kmetijam in podjetjem, ki jih je trenutna kriza zaradi vojne v Ukrajini najhuje prizadela in ki so vključena v krožno gospodarstvo, učinkovito uporabljajo vire ali uporabljajo do okolja prijazne načine proizvodnje.

Izbrani kmetje bodo lahko prejeli do največ 15 tisoč evrov pomoči, podjetja pa do sto tisoč evrov. Izplačila bodo morala biti opravljena do 15. oktobra 2023.

15.11 Rusija napoveduje okrepitev vojaških sil na zahodu države

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je danes dejal, da se bo Rusija odzvala na napovedano širitev Nata z oblikovanjem novih vojaških oporišč na zahodu države. Glede poteka vojne v Ukrajini je Šojgu dejal, da so ruske sile skoraj v celoti zavzele regijo Lugansk, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po ministrovih besedah bodo do konca leta znotraj zahodnega vojaškega okraja oblikovali 12 vojaških enot in podenot. Kot razlog za krepitev sil v evropskem delu Rusije je Šojgu navedel naraščajoče napetosti v tem okraju ter ob tem omenil še verjetno vključitev Finske in Švedske v Nato, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Na sestanku, ki ga je prenašala tudi televizija, je Šojgu govoril tudi o dogajanju v Ukrajini. Tam po njegovih besedah ruske sile napredujejo in imajo skoraj popoln nadzor nad regijo Lugansk.

"Osvoboditev ljudske republike Lugansk se približuje zaključku," je dejal Šojgu. Po poročanjih tujih agencij najbolj siloviti boji v Ukrajini trenutno potekajo ravno v okolici mesta Severodoneck, ki je še edino območje pod nadzorom ukrajinske vojske v luganški regiji.

Moskva je tri dni pred začetkom invazije formalno priznala separatistični republiki Doneck in Lugansk, ki od leta 2014 nista pod nadzorom Kijeva.

11.34 Rus je v znak protesta na stavbo zapisal imena napadenih ukrajinskih mest

Lastnik nakupovalnega središča v majhnem ruskem mestu Rusko-Visockoje je na stavbo zapisal imena ukrajinskih mest, ki so jih napadle sile Kremlja.

In giant letters he's painted "Peace to #Ukraine, Freedom to Russia!" In bright-red paint he's listed the names of #Ukrainian towns that have been attacked by the Russian army. One Russian mans support for 🇺🇦 & desire for freedom in Russia. https://t.co/62pTCnEjY5 pic.twitter.com/pgt7Cy9zT3

— Glasnost Gone (@GlasnostGone) May 20, 2022

To je redek primer javnega protesta v Rusiji zaradi vojne, so zapisali na BBC.

Mariupol, Buča, Herson in Černigov, vsi so na seznamu, zapisanem na stavbi. Lastnik Dmitrij Skurihin je za BBC dejal, da je to "način za širjenje informacij", ker je ruska javnost zavedena glede invazije.

"Ljudje se počasi začenjajo zavedati, da je to, kar se v resnici dogaja, katastrofa. Naši ljudje v prvih tednih vojne niso vedeli, kaj se dogaja. Mislili so, da se izvaja nekakšna posebna akcija za odstranitev odvisnikov od drog iz ukrajinske vlade. Niso vedeli, da Rusija obstreljuje ukrajinska mesta," je dejal Skurihin.

11.29 Rusi spreminjajo zakon: v vojsko bodo lahko šli starejši od 40 let in tujci nad 30 let

Spodnji dom ruskega parlamenta je na svoji spletni strani objavil predlog spremembe zakona, ki bi Rusom, starejšim od 40 let, in tujcem, starejšim od 30 let, omogočil vpis v vojsko.

"Delo z orožjem in vojaško opremo zahteva visoko usposobljene strokovnjake. Izkušnje kažejo, da to postanejo pri od 40 do 45 letih," so zapisali na svoji spletni strani, poroča Reuters. 

9.40 Na Natovem vzhodnem krilu v visoki stopnji pripravljenosti 42 tisoč vojakov

Na Natovem vzhodnem krilu je trenutno osem bojnih skupin z 42 tisoč vojaki in 120 bojnimi letali v visoki stopnji pripravljenosti, je v četrtek na srečanju načelnikov generalštabov oboroženih sil članic Nata v Bruslju sporočil poveljnik ameriških sil v Evropi in vrhovni poveljnik Nata za Evropo Tod D. Wolters.

Na sedežu zavezništva so se poveljniki vojska 30 članic Nata pogovarjali predvsem o vojni v Ukrajini ter njenem vplivu na varnost v Evropi in drugod po svetu, so zapisali na spletni strani ameriškega obrambnega ministrstva.

Zaradi ruske invazije na Ukrajino je Nato okrepil prisotnost v članicah iz Vzhodne Evrope. Wolters je na novinarski konferenci ob koncu srečanja poudaril, da Natova letala v tem času opravljajo 50 odstotkov več zračnih patrulj, ob tem pa še pohvalil ukrajinsko vojsko pri obrambi pred močnejšo rusko vojsko.

Po njegovih besedah so ZDA od februarja Ukrajini dobavile vojaško pomoč v vrednosti štirih milijard ameriških dolarjev, ameriška vojska pa ima v Evropi trenutno sto tisoč aktivnih čet.

Nizozemec na čelu vojaškega odbora Nata Rob Bauer je pred novinarji izjavil, da Ukrajina nikoli ne bo sprejela ruske okupacije, in dodal, da bo Nato Ukrajino podpiral tako dolgo, kot bo treba.

8.42 Novi dokazi o zločinih v Buči 

New York Times je objavil nove posnetke, za katere trdijo, da dokazujejo, da so ruske sile 4. marca v Buči, nedaleč od Kijeva, usmrtile najmanj osem ukrajinskih ujetnikov.

Moskva je sicer večkrat zanikala poročila o zločinih med okupacijo mesta. New York Times dodaja, da se rusko obrambno in zunanje ministrstvo nista odzvala za komentar novih posnetkov.

8.35 V Lugansku je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 13 civilistov 

V ruskem obstreljevanju v vzhodni ukrajinski regiji Lugansk je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 13 civilistov, je dejal guverner regije Sergej Gajdaj, poroča Reuters.

Dvanajst je bilo ubitih v mestu Severodoneck.

Head of the Lugansk RMA: At least 12 people were killed, 40 injured as a result of Russian shelling in Severodonetsk today.

Below, photos of the damage in the city caused by the Russian attacks.
https://t.co/vkptbXZvnc pic.twitter.com/15BYQxz4Ed

— 🔥sparkles🔥 (@aprilsparkles1) May 19, 2022

8.16 Herson bo kmalu postal del Rusije 

Guverner okupiranega Hersona na jugu Ukrajine, ki ga je imenovala Rusija, je dejal, da bo regija kmalu postala del Rusije.

Volodimir Saldo, ki so ga ruske sile imenovale po prevzemu nadzora nad območjem v začetku marca, je na Telegramu zapisal, da bo regija kmalu postala Hersonska regija Ruske federacije.

Njegov namestnik Kirill Stremusov je zapisal, da bodo državljani lahko zaprosili za rusko državljanstvo v prihodnjih tednih, ko se bodo razmere stabilizirale.

Ukrajinski uradniki so večkrat opozorili, da Moskva načrtuje lažni referendum o neodvisnosti v regiji in drugod.

Vendar ruski uradniki niso potrdili, da je aneksija okupiranih regij južne Ukrajine neizogibna, tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je v začetku tega meseca dejal, da je prihodnost regije odvisna od volje prebivalstva.

6.30 Ženske in otroci ostali ujeti v avtomobilih 

Več kot tisoč avtomobilom, v katerih so številne ženske in otroci, so v kraju Vasiljevka, nekaj deset kilometrov pred Zaporožjem, preprečili vstop na ozemlje, ki ga nadzoruje ukrajinska oblast, so sporočile ruske vojaške sile. 

V avtomobilih so ženske in otroci, večina od njih nima denarja za hrano in vodo, piše CNN. 

6.11 Biden: Še naprej bomo pošiljali pomoč

Ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da bodo ZDA v Ukrajino poslale še več orožja in streliva.

"Skupaj s prispevki naših zaveznikov in partnerjev bomo ohranili varnostno, gospodarsko, prehransko in humanitarno pomoč, ki bo tekla v Ukrajino, po regiji in po svetu, ter dodatno okrepili Ukrajino, tako na bojišču kot za pogajalsko mizo," je dejal.

Biden je odobril tudi sto milijonov dolarjev vojaške pomoči Ukrajini.

Watch as M777 howitzers are loaded onto a C-17 by @USAirForce Airmen at @March_ARB as part of U.S. security assistance to 🇺🇦 Ukraine. pic.twitter.com/OVI4SU7dDL

— Department of Defense 🇺🇸 (@DeptofDefense) May 19, 2022

6.08 Pentagon: Vojna bi lahko trajala še dolgo 

Pentagon je opozoril, da bi ruski vojski kljub uspehu ukrajinskih sil v Harkovu lahko uspelo utrditi nadzor nad Donbasom in jugom države, kar pomeni, da bi se vojna lahko nadaljevala še dolgo.

Ruske sile imajo še naprej težave zaradi neenotnosti, slabe morale in logistike, je novinarjem povedal visoki uradnik ameriškega obrambnega ministrstva. 

5.10 Zelenski: To je pekel, ne pretiravam

Volodimir Zelenski je opisal razmere v Donbasu. "To je pekel. Ne pretiravam," je rekel.

Brutalno in popolnoma nesmiselno bombardiranje Severodonecka, 12 mrtvih in na desetine ranjenih v samo enem dnevu. "To je nameren in zločinski poskus, da se ubije čim več Ukrajincev," je dodal.

Ponovno je na pomoč poklical Zahod. 

Novice Je majhna in šibka ter od strahu trepeta pred Putinom

Novice Uničeni tanki ruske vojske, ki jim ni uspelo prečkati reke #video