Italijanski zapori: 22.000 zapornikov preveč in 41 samomorov

Italijanski zapori naj bi lahko gostili največ 45.743 zapornikov, namesto tega pa se jih v njih gnete skoraj 68.000. Po besedah Patrizia Gonnella, predsednika Antigone, združenja za pravice zapornikov, so tudi napovedi izjemno slabe, saj v obdobju velike gospodarske krize preprosto ni finančnih virov, ki bi jih lahko namenili širitvi zaporniške infrastrukture, ta zdaj poka po šivih. Namesto tega Gonnello poziva k ponovnemu premisleku o obstoječih zakonih glede ponovnih prestopnikov in tudi preventivnih aretacij in ob tem poudarja, da se pravosodje ne bi smelo izogibati niti pomilostitvam. Gonnello še poudarja, da je treba zaščititi človeško dostojanstvo, česar pa trenutne zaporniške razmere, ko ljudi zapirajo z nezadostno varnostjo, ne omogoča. Kljub temu da je vlada že pred devetimi meseci začela kampanjo Varni zapori, ki naj bi bistveno izboljšala razmere v 206 kaznilniških objektih, so njeni dosežki do zdaj zelo skromni. Pravosodna ministrica Paola Severino je na začetku tega leta kampanjo zagovarjala in poudarila, da jim je v šestih mesecih uspelo zaporniško populacijo zmanjšati za 10 odstotkov. Ministrico Severinovo so pred tem silovito kritizirali, saj je najprej predlagala reformo sodnega sistema, ki je predvidevala predčasni izpust 30.000 zapornikov, obsojenih zaradi manj nevarnih kaznivih dejanj. Ideja predloga je bila, da bi ti zaporniki zadnjih 18 mesecev svoje kazni odslužili v hišnem priporu. Predlog, da bi presežno zaporniško populacijo reševali z elektronskimi zapestnicami, te so bile sicer v Italiji odobrene že pred desetimi leti, pa je ministrica zavrnila. Število italijanskih zapornikov je zdaj najvišje od konca druge svetovne vojne, po napovedih pa naj bi se številka že letos povzpela nad 100.000 zapornikov.

Zaradi prenatrpanosti tudi več samomorov

Strokovnjaki ocenjujejo, da je zaradi nevzdržnih razmer, ki jih povzroča prenatrpanost zaporov v zadnjih letih, opazen tudi skokovit porast samomorov. Izmed 186 zapornikov, ki so lani umrli v italijanskih zaporih, jih je več kot tretjina oziroma 66 storilo samomor. Letos je bilo smrti že 118, od tega 41 samomorov. Leo Beneducci, vodja sindikata zaposlenih v zaporih, poudarja: "Dogaja se masaker, ki ga je treba ustaviti za vsako ceno." Ob tem Beneduci še poudarja, da so zaposleni ob vsakodnevnih tragedijah, ki so jim priča v zaporih, nemočni, zaradi neodzivnosti birokracije in politike, ta jim v ničemer ne pomaga, pa tudi frustrirani. Po raziskavah sodeč se kar četrtina italijanskih zapornikov zateka tudi k uporabi drog. V zadnjem času so še posebej priljubljene eksotične sintetične droge.

Samo v letošnjem letu so oblasti naredile 91 akcij, s katerimi so v zaporih zasegli prepovedane droge, natančnih podatkov o tem, koliko drog so zasegli, sicer ni, vendar številke nedvomno niso nizke, saj je vsak četrti zapornik njihov uporabnik. Preprodajalci kljub številnim akcijam policije vedno znova najdejo načine, kako lahko v zapore pretihotapijo mamila, kot so amfetamini in halucinogeni, na primer LSD in ekstazi. Med priljubljene metode spada skrivanje LSD-pivnikov pod poštne znamke, drogo pa v zapore tihotapijo tudi v čevljih, otroških plenicah, predelani hrani in celo majhnih plinskih gorilnikih.